KOMPILACIJA HADISOV

V obdobju Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem ni bilo potrebe po zapisovanju vseh njegovih izjav ali dejanj, saj je bil prisoten in vsakdo se je lahko posvetoval z njim. Bolj so si prizadevali za zapisovanje kur'anskih verzov. Vendar številne avtentične predaje, katere so zbrali učenjaki hadisov, dokazujejo, da so se hadisi zapisovali tudi v času Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja. Abdullah ibn Amr je rekel: "Zapisoval sem vse, kar sem slišal od Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, z namenom pomnjenja tega. Vendar so mi nekateri Kurejši to prepovedali rekoč: 'Ali pišeš vse, kar slišiš od njega, medtem ko je Allahov Poslanec človeško bitje, ki govori v jezi in zadovoljstvu?' Pa sem nehal pisati in to omenil Allahovemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Pokazal je s svojim prstom na svoja usta in rekel: 'Piši! Pri Njemu, v Čigar Roki je moja duša, samo resnica prihaja iz njih.' " (zabeležil Ebu Davud)

Ebu Hurejra je rekel: "Ko je bila osvojena Meka, je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem vstal in povedal pridigo (Ebu Hurejra je potem omenil pridigo). Človek iz Jemna imenovan Ebu Šah je vstal in rekel: 'O, Allahov Poslanec! Zapiši jo zame.' Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je odvrnil: 'Zapišite jo za Ebu Šaha.' " (zabeležil Ebu Davud)

OBDOBJE DRUŽABNIKOV

Po smrti Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem so njegove izjave in dejanja dobila novo pomembnost, saj ga ni bilo več med njimi, da bi se ob problemih posvetovali z njim. Prenašanje hadisov v večjem obsegu se je začelo v tem obdobju. V tem obdobju je veliko število vodilnih družabnikov zapisovalo hadise. Sledijo samo nekateri prenašalci izmed družabnikov, ki so bili znani po zapisovanju hadisov:

• Ebu Hurejra, kateremu je pripisano 5374 verig prenašalcev. Hasan in Amr Ed-Damari sta v njegovi lasti videla veliko knjig.

• Abdullah ibn Abbas, kateremu je pripisano 1660 verig prenašalcev, je zapisoval vse, kar je slišal in celo zaposlil svoje služabnike, da zapisujejo zanj.

• Abdullah ibn Amr ibn El-As, kateremu je pripisano 700 verig prenašalcev, je v času Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem življenja zapisoval zvitke hadisov z naslovom Es-Sahifa Es-Sahiha.

OBDOBJE TABI'UN

Potem ko se je islam razširil na Bližnji Vzhod, Indijo ter Severno Afriko in je prenašanje hadisov postalo razširjeno, so se pojavili ljudje, ki so si izmišljevali hadise. Zato da bi se temu zoperstavili, je kalif Omar ibn Abdul-Aziz učenjakom ukazal, naj zberejo tradicijo Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Učenjaki so začeli sestavljati knjige, ki so vsebovale biografske podatke različnih prenašalcev hadisov, da bi razkrili lažnivce in ponarejevalce. Ebu Bekr ibn Hazm (umrl 120/737) je bil med tistimi, katerim je kalif ukazal, naj zberejo hadise. Kalif Omar je od njega zahteval, naj zapiše vse hadise od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in Omarja ibn El-Khattaba, posebno pozornost pa nameni zbiranju hadisov od Amre bint Abdir-Rahman, ki je bila takrat najbolj spoštovana čuvarka Aišinih predaj. Tudi Sa'd ibn Ibrahim in Ibn Šihab Ez-Zuhri sta bila zadolžena za kompilacijo knjig, Ez-Zuhri pa je postal prvi kompilator hadisov, ki je zabeležil biografije prenašalcev s posebnimi referencami za njihov značaj in odkritost (resnicoljubnost). V tem obdobju se je začela sistematična kompilacija hadisov.

Med tistimi, ki so študirali pri družabnikih, so številni zapisovali hadise in jih zbrali v knjige. Sledi seznam dvanajstih prenašalcev hadisov med družabniki, ki so prenesli največ hadisov.

• Ebu Hurejra (5374): zabeleženo je, da je od njega devet njegovih študentov zapisovalo hadise.

• Ibn Omar (2630): osem njegovih študentov je od njega zapisovalo hadise.

• Enes ibn Malik (2286): šestnajst njegovih študentov je imelo njegove hadise v pisani obliki.

• Aiša bint Ebu Bekr (2210): trije njeni študenti so imeli hadise v pisani obliki.

• Ibn Abbas (1660): devet njegovih študentov je hadise zapisalo v knjige.

• Džabir ibn Abdullah (1540): štirinajst njegovih študentov je zapisovalo njegove hadise.

• Ebu Sa'id El-Khudri (1170): noben od njegovih študentov ni zapisoval.

• Ibn Mes'ud (748): noben od njegovih študentov ni zapisoval.

• Abdullah ibn Amr ibn El-As (700): sedem njegovih študentov je imelo njegove hadise v pisani obliki.

• Omar ibn El-Khattab (537): v uradnih pismih je zabeležil številne hadise.

• Ali ibn Ebi Talib (536): osem njegovih študentov je zapisalo njegove hadise.

• Ebu Musa El-Ešari (360): nekateri njegovi hadisi so bili v pisani obliki v lasti Ibn Abbasa.

• El-Bera ibn Azib (305): znan je bil, da je narekoval svoje predaje.

OBDOBJE TABI-TABI'IN

V sledečem obdobju so bili hadisi sistematično zbrani in zapisani v tekste. Eno od zgodnejših del je bilo El-Muveta od Malika ibn Enesa. Obstajale so tudi ostale knjige hadisov iz Malikovega časa; učenjakov kot je El-Evaza'i, ki je živel v Siriji, Abdullah ibn El-Mubarak iz Horasana, Hammad ibn Salama iz Basre in Sufjan Es-Sevri iz Kufe. Vendar je iz tistega obdobja preživelo samo delo imama Malika. Lahko rečemo, da so v tem obdobju večino hadisov zbrali v različnih centrih islama.

Razlog za takšno pozornost teh treh generacij je, ker je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Najboljša generacija je ta moja, potem tista, ki sledi, potem tista, ki sledi." (zabeležil Muslim) Preko teh generacij so bili hadisi najprej preneseni v oralni in pisani obliki, zatem pa so bili sistematično zbrani v zbirke širokega obsega.

OBDOBJE SAHIHOV

V tretjem stoletju so obstajali učenjaki, ki so prevzeli nalogo kritičnega raziskovanja hadisov, prenesenih in zbranih v prvih dveh stoletjih. Avtentične hadise so razvrstili glede na veje islamskega prava. Iz tega obdobja je knjiga Sahih El-Buhari, ki vsebuje 7275 hadisov, katere je imam El-Buhari izbral izmed 600.000 hadisov in Sahih Muslim, ki vsebuje 9200 hadisov, katere je imam Muslim izbral izmed 300.000 hadisov. Poleg teh dveh del so še druga štiri, ki so postala znana v tem obdobju; to so štirje Suneni od Ebu Davuda, Et-Tirmizija, En-Nesa'ija in Ibn Madža.

FAZE ZAPISOVANJA

1) Prva faza pokriva obdobje prvega stoletja po hidžri. To je bilo obdobje družabnikov in njihovi nasledniki so to obdobje pogosto imenovali kot obdobje sahifa, kar pomeni rjuha ali neke vrste material za pisanje kot je pergament, na katerem so bili zapisani številni hadisi. Cilj prve faze je bilo samo zapisovanje hadisov brez kakršnekoli določene oblike.

2) Drugo obdobje pokriva sredino drugega stoletja po hidžri in se nanaša na fazo musanaf (tj. klasificirano organizirano delo). Druga faza predstavlja planirano kompilacijo hadisov, ki so bili razvrščeni po vsebini. (primer: Muveta Malik)

3) Tretja faza je znana kot faza musned (tj. kompilacija hadisov glede na imena družabnikov). Ta faza se je začela ob koncu drugega stoletja po hidžri. (primer: Musned Ahmed)

4) Četrta in najpomembnejša faza je znana kot faza sahih. Ta faza se je začela med prvo polovico tretjega stoletja po hidžri in se rahlo prekriva z obdobjem musneda. (primeri: Sahih El-Buhari, Sahih Muslim in Sahih Ibn Huzejme)