KLASIFIKACIJA HADISOV

Hadisi so razdeljeni v dve glavni kategoriji: hadis sahih in hadis da'if.

HADIS SAHIH

Če vsi prenašalci v senedu izpolnjujejo naslednje tri pogoje, se hadis klasificira kot točne besede ali dejanje Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in se imenuje sahih. To pomeni, da smo lahko prepričani, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem dejansko rekel ali naredil to, kar se prenaša v hadisu.

• Vsi prenašalci morajo biti znani kot resnicoljubni.

• Vsi so morali imeti dober spomin, ali pa so zapisali tisto, kar so slišali. Učenjaki so ocenili spomin (pomnjenje) prenašalcev kot izvrstno in sprejemljivo. Če so imeli vsi prenašalci izvrsten spomin, je bil hadis ocenjen kot sahih, če so imeli nekateri prenašalci sprejemljiv spomin, pa so ga ocenili kot hasen. Obe kategoriji se smatrata za avtentični.

• Morali so se srečati med sabo (predhodni z naslednjim).

Takšen hadis se lahko uporabi za dokazovanje stvari v islamskem pravu, katerim se mora slediti. Allah v Kur'anu pravi:

In karkoli vam Poslanec da, vzemite in karkoli vam prepove, opustite. (Kur'an; 59:7)

Edini način, da lahko sledimo temu Božjemu ukazu je, da se učimo Poslančeve sallallahu alejhi ve sellem hadise in jih spravimo v prakso. El-Buhari je zabeležil od Muhameda ibn El-Musanna, od Abdul-Vehhaba, od Ejjuba, od Ebu Kailabaha, od Malika, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Molite kakor ste mene videli moliti." Ta hadis izpolnjuje zgoraj omenjene pogoje in je potemtakem sahih. To pomeni, da moramo formalno molitev (salah) opravljati tako, kakor jo je opravljal Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem. Muslimanom ni dovoljeno, da bi si izmislili svoj način molitve, ker to ne bi bila samo neposlušnost Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, ampak bi hkrati vodilo v zmedo v vrstah (saff) pri molitvi. Pravilen opis Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem molitve najdemo v knjigah hadisov. Tako moramo prebrati in se naučiti, kako je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem molil, da bi mu sledili na pravilen način.

HADIS DA'IF

Če je eden od prenašalcev v senedu znan po eni od sledečih pomanjkljivosti, se hadis klasificira kot netočen in se mu reče da'if.

• Če je bil eden od njih znan kot lažnivec.

• Če je bil eden od njih znan po slabem spominu (pomnjenju).

• Če eden od njih ni srečal tistega, od katerega naj bi prenašal.

Hadis da'if ni resnična izjava ali dejanje Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in v islamskem pravu ne more biti uporabljen za dokazovanje stvari. Vsak zakon, ki temelji na takšnem hadisu se smatra kot nepravilen. Na primer učenjaka hadisov Ebu Davud in Ahmed sta zabeležila predajo od Hafsa ibn Gajjatha, ki je prenesel od Abdur-Rahmana ibn Ishaka, od Zijada ibn Zejda, od Ebu Džuhajfa, da je Ali ibn Ebi Talib domnevno rekel: "Sunnet pozicija rok v molitvi je postaviti eno dlan na drugo dlan pod popkom." Vendar je ta hadis klasificiran kot da'if v podkategoriji mevdu' (izmišljen), ker je bil Abdur-Rahman znan lažnivec. Zato ne more biti uporabljen kot dokaz za takšno prakticiranje molitve. Pravilna praksa je navedena v drugem hadisu, ki je sahih, v njem pa se opisuje, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem desno dlan dal na levo dlan in ju postavil na svoje prsi. Ta hadis so zabeležili Ebu Davud, Ahmed in Ibn Huzejme. Seveda postavljanje rok pod popek ali na popek ne izniči molitve osebe.

El-Hasan ibn Atija prenaša od Ebu Atika, od Enesa, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Iščite znanje, četudi na Kitajskem." Ta hadis sta zabeležila učenjaka hadisov Ibn Adi in Ebu Nu'ajm. Čeprav je pogosto citiran hadis, ki je dobro znan med muslimani, ni pravilen. Ebu Atik je bil obtožen izmišljevanja hadisov, zato je ta hadis kasificiran kot da'if. Pravzaprav so učenjaki hadisov naredili posebno kategorijo da'if hadisov imenovano mevdu' (izmišljen). Zato je nepravilno citirati to izjavo kot Poslančev, sallallahu alejhi ve sellem hadis, saj so številni njegovi družabniki prenesli, da je rekel: "Kdor se namenoma zlaže o meni, naj si vzame sedišče v Peklu." Hadis so prenesli Ali ibn Ebi Talib, Ibn Abbas, Ebu Sa'id El-Khudri, Abdullah ibn Amr, Ebu Hurejra, Ibn Mes'ud, El-Mugira ibn Šu'ba in Ez-Zubejr. Zabeležila sta ga El-Buhari in Muslim, kakor tudi številni drugi zbiralci hadisov.

Najbolj znane knjige hadisov so Sahih El-Buhari, Sahih Muslim, Sunen Ebu Davud, Sunen Et-Tirmizi, Sunen En-Nesa'i in Sunen Ibn Madža. Najstarejša zbirka hadisov, ki nas je dosegla, je Muveta od Malika, največja zbirka hadisov pa je Musned od Ahmeda ibn Hanbela. Najverodostojnejša zbirka hadisov je od El-Buharija, druga najverodostojnejša pa je od Muslima. To pomeni, da vsakdo lahko svobodno citira hadise iz obeh Sahihov od El-Buharija in Muslima, saj so avtentični. Vendar ostale zbirke hadisov vsebujejo nekaj nepravilnih predaj, katerih se ne more vzeti za dokaz. Zato se iz teh ostalih knjig lahko uporabijo samo hadisi, katere so učenjaki, ocenjevalci hadisov, ocenili kot pravilne.