Zdi se, da muslimani dandanes prihajajo v "vseh okusih", saj na svetu obstajajo številna imena prav tolikšnih skupin. A kdo so "pravi muslimani"? Skupine imajo imena kot suniti, salafiti, ši'iti, ahmedije, sufiji, kadijani, nation of islam, hanefije, šafije, vehabiti, modernisti, reformirani muslimani itn. Torej številne sekte in skupine, a vse trdijo, da so le oni tisti, ki razumejo pravilno verzijo islama. Prav zato se je smiselno vprašati:
- Katera prestavlja resnični islam?
- Kako to lahko dejansko izvemo?
Dejstvo je, da je vsak, ki izreče la ilahe illallah muhamedun resulullah, dejansko musliman. Problem se pojavi takrat, ko ljudje vztrajajo pri dodajanju pridevnika, ki opisuje njihovo določeno "vrsto" islama. Prosim, berite naprej z naslednjo mislijo na umu. Allah pravi:
On (Allah) vas je že prej imenoval muslimani. (Kur'an; 22:78)
Vsako od omenjenih verskih skupin so različni ljudje označili za sekte ali zablodele skupine na stopnjah, ki so na meji ali pa popolnoma izven islama. Preden poskušamo razumeti, kdo ima prav in kdo se pri tej zadevi moti, je precej koristno, da porabimo trenutek za obnovitev pomenov dejanskih besed, ki jih bomo uporabili v naši diskusiji.
Pričenjamo z vpogledom v pomene ključnih besed v arabskem jeziku, saj nam bo to pomagalo pri pravilnih zaključkih in izognili se bomo še večji zmedi. Prva od vseh besed, ki jih moramo razumeti, je beseda islam in takoj zatem beseda musliman. Ti dve besedi nista slovenski in zato se jih mora razumeti v arabščini. Ne prevajajo se v eno besedo.
Prva beseda – islam. Vprašajmo se, kaj izraz islam pravzaprav pomeni?
Islam prihaja iz korena slm ali besede istislam. Islam pomeni:
- Predanost - opustitev zla in poželenj, predanost Stvarniku.
- Podreditev - strinjanje s pogoji služenja Vsemogočnemu Bogu.
- Pokornost - izpolnjevanje Njegovih zapovedi po svojih najboljših zmožnostih.
- Iskrenost - delovanje ne glede na to, če kdo to opazi ali ne, torej brez pretvarjanja
- Mir - Vedro sprejetje vsega, kar ti Vsemogočni Bog podari v tem življenju.
Vse to pride le, če se odrečemo svobodni volji nefsa (jaz ali ego) in damo prednost volji Stvarnika in Oskrbovalca vsega, kar obstaja.
To je podobno nauku v Gospodovi molitvi kristjanov, ko je Jezus, naj je mir z njim, svoje privržence učil, naj v molitvi prosijo: "Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji." (Matej 6,10)
Islam je v Kur'anu omenjen kot din ali način življenja posameznika. Kompleten način življenja, ki je v ravnovesju z vsem ostalim v stvarstvu Vsemogočnega Allaha. Islam zagotavlja obsežna navodila za vse, vključno s hranjenjem, spanjem, medsebojnimi odnosi, ekonomijo, politiko, zdravjem, čaščenjem in celo smrtjo. Celotno vesolje je v islamu (predano, podrejeno Bogu), ker je vse del tega, kar je bilo ustvarjeno in ker ga ohranja Vsemogočni Allah.
Sedaj razmislimo o naslednjem logičnem vprašanju: Kaj izraz musliman dejansko pomeni?
Zopet moramo imeti v mislih, da je to arabska beseda in posledično podvržena pravilom arabskega jezika. Pravzaprav je izpeljana iz besede islam. Morda boste mislili, da je islam glagol ali dejanje, musliman pa samostalnik, ali tisti, ki opravlja dejanje. V slovenščini, kadar imamo samostalnik, ki opravlja glagol, dodamo pripono. Vendar boste v arabskem jeziku velikokrat našli, da je v ta namen uporabljena predpona MU.
Pri razumevanju tega bo v pomoč nekaj primerov. Glagol v obeh jezikih bomo primerjali s tistim, ki opravlja glagol:
MU – predpona za glagol
Ko v slovenščini besedo islam razumemo kot dejanje, bi morda rekli, da je vsakdo, ki opravlja dejanje islam - islamec ali islamik. Kajne? V zgornji tabeli vidimo, da v arabščini MU, ki je pred glagolom, nakazuje na isto stvar. Tako razumemo, da je tisti, ki aktivno opravlja glagol islam (predati se Bogu), mu-islam ali muslim.
Razumljivo?
Sedaj bi se morali vprašati, kako oseba postane musliman?
Le ko se je oseba pripravljena predati zapovedim višje avtoritete, kar pomeni pokoriti se Allahu pod Njegovimi pogoji, in sicer v tolikšni meri, kot je oseba zmožna, postane musliman.
Allah v Kur'anu pravi, da je celotno stvarstvo v predanosti Njemu.
Kaj če bi Sonce vprašalo luno: "Hej, Luna! Kakšen musliman si ti, vehabit ali modernist?'' Takšna ideja nima nikakršnega smisla. Na našo srečo imamo kar nekaj jasnih dokazov, da določimo pravilno rešitev za ta problem.
Prvi dokaz, ki se ga omenja v islamu, so dejanski nauki vere, ohranjeni v svojem izvirnem jeziku in besedilu. Allah je preko angela Gabriela v arabskem jeziku razodel Kur'an (Recitacijo) Poslancu Muhammedu, naj je mir z njim, ki si ga je zapomnil in ga recitiral svojim družabnikom, ki so si ga prav tako zapomnili in ga prenesli iz generacije na generacijo vse do danes. Kur'an je enak v vsaki mošeji na svetu in v tisoč štiristo letih nihče ni spremenil niti ene besede. Zagotovo je najpomembnejša lepota islama ohranitev knjige, Kur'ana, ki se ga še vedno pomni in recitira v enaki obliki in jeziku kot pred tisoč štiristo leti.
Drug dokaz je avtentičnost referenc znanih kot Hadis ali Sunnet (preverjeni nauki ali praksa Muhammeda, naj je mir z njim). Tudi nauki Muhammeda, naj je mir z njim, so nam danes razpoložljivi. Ohranili in prenesli so jih njegovi sledilci, skupaj z verigo poročevalcev, da so tako zagotovili zanesljivost in avtentičnost.
Sedaj poglejmo dejanske nauke teh dveh virov (tj. Kur'an in Sunnet), da izvemo, kaj islam uči o temi delitve na različne skupine ali sekte. Kakor smo že ugotovili, islam temelji na dveh dokazih: 1) Kur'an, in 2) Sunnet (tj. praksa Poslanca Muhammeda, naj je mir z njim, ki se je ohranila v avtentičnih hadisih).
Najprej začnimo s Kur'anom. Allah v Kur'anu govori o tistih, ki delijo islam na sekte in skupine:
Kako lahko zanikate vero, ko se vam recitirajo Allahovi verzi in je med vami njegov poslanec?! In kdor se čvrsto drži Allaha, tak je že usmerjen na Pravo pot. O, vi, ki verujete! Bojte se Allaha s pravo bogaboječnostjo in ne umrite, ne da bi bili muslimani (predani Stvarniku). In čvrsto se držite Allahove vrvi in ne razhajajte se! Spomnite se Allahovega blagra do vas, ko ste bili sovražniki, pa je On zbližal vaša srca in ste z njegovim blagrom postali bratje; in ko ste bili na samem robu Ognjenega brezna, pa vas je On rešil njega. Tako Allah pojasnjuje svoje verze (znamenja), da bi lahko bili vodeni (na Pravo pot). In bodite narod, ki bo pozival k dobremu, nagovarjal k spodobnemu vedenju ter odvračal od zla; takšni so zares uspešni. In ne bodite kot tisti, ki so se razedinili in razšli v mnenju, zatem ko so k njim že prišli jasni dokazi. Takšnim so namenjene ogromne muke. (Kur'an; 3:101-105)
Zares s tistimi, ki so se v svoji veri razdelili in so postali ločine nimaš prav nič skupnega. Odločitev o njih je pri Allahu, ko jih bo obvestil o tem, kar so bili počeli. (Kur'an; 6:159)
Preglejmo nekatera pomembna dejstva. Za trenutek pomislite in si postavite naslednje vprašanje: Ali se besedi islam in musliman pojavita v knjigi islama (Kur'anu)?
Odgovor: Da!
Kot muslimanom nam je v samem Kur'anu naročeno, da razrešimo vse naše razlike glede na ta dva vira, v nasprotnem bomo pri našem Gospodarju smatrani za tiste, ki ne verujejo pravilno, kakor je On to omenil v Kur'anu:
Pri Gospodarju tvojem, ne bodo verovali, vse dokler ne sprejmejo tebe (o, Muhammed) za razsodnika v medsebojnih sporih; in nato pri njih ne bo prav nikakršnih zadržkov glede tvoje razsodbe in se bodo vdano predali. (Kur'an; 4:65)
Kadar Allah in Njegov Poslanec kaj odredita, noben vernik in ne vernica nimata pravice ravnati po svoji izbiri. Kdor se ne pokori Allahu in Njegovemu Poslanca, ta je očitno zablodil. (Kur'an; 33:36)
Sedaj se vrnimo k temu, kar je Allah rekel v Svoji knjigi. Allah je tiste, ki sledijo Njegovi pravi poti (el-mustekim) islama, imenoval za muslimane. Prav tako pravi, naj ne umremo drugače kot muslimani, sledi pa izjava, ki vernikom ukazuje, naj se ne razdelijo v skupine:
Resnično je prava vera pri Allahu islam. (Kur'an; 3:19)
In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih. (Kur'an; 3:85)
O, vi, ki verujete! Bojte se Allaha s pravo bogaboječnostjo in ne umrite, ne da bi bili muslimani (predani Stvarniku). (Kur'an; 3:102)
Kogar Allah hoče usmeriti (na Pravo pot), mu odpre prsi za islam. Za kogar pa hoče, da je v zablodi, stori, da so mu prsi ozke ter stisnjene, kakor bi se vzpenjal na nebo. Tako Allah stori, da je nesnaga (hudič) v tistih, ki ne verujejo. (Kur'an; 6:125)
Ali je tisti, ki mu je Allah razširil prsi za islam in je na svetlobi svojega Gospodarja (enak tistemu, ki ga je zavrnil)? Gorje tistim, katerih srca postanejo trda pri omenjanju Allaha. Takšni so v očitni zablodi. (Kur'an; 39:22)
Kdo je še večji krivičnik od tega, ki si izmišlja o Allahu laži, medtem ko je pozvan k islamu? Allah ne pokaže prave poti zločinskim krivičnikom. (Kur'an; 61:7)
Reci: "Moje molitve, moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju vseh svetov, ki mu nič in nihče ni enak. Tako mi je zapovedano in jaz sem prvi musliman!" (Kur'an; 6:162-163)
Allah je zadovoljen s prvimi muslimani med muhadžirji (priseljenci v Medino) in ensariji (muslimani v Medini, ki so muhadžirjem nudili zatočišče), ki so prehiteli druge, in vsemi tistimi, ki jim sledijo v dobrem; oni pa so tudi zadovoljni z Njim. Zanje je pripravil Vrtove, pod katerimi tečejo reke; v njih bodo večno in za vekomaj. To je ogromen uspeh. (Kur'an; 9:100)
In zapovedano mi je, da sem prvi musliman. (Kur'an; 39:12)
In borite se za Allaha, kakor se je Zanj treba boriti! On vas je izbral in vam ni določil ničesar težkega v veri, ki je pot vašega očeta Abrahama. On (Allah) vas je že prej imenoval muslimani in tudi v tem (Kur'anu), da bi bil Poslanec priča vam, vi pa priče ljudem. Zato vestno opravljajte molitev, dajajte zekat in se držite Allaha! On je vaš Zaščitnik. Kako čudovit Zaščitnik je in kako čudovit Podpornik! (Kur'an; 22:78)
Resnično, Allah je muslimanom in muslimankam, vernikom in vernicam, pokornim moškim in pokornim ženskam, iskrenim moškim in iskrenim ženskam, potrpežljivim moškim in potrpežljivim ženskam, ponižnim moškim in ponižnim ženskam, moškim, ki delijo miloščino, in ženskam, ki delijo miloščino, moškim, ki se postijo, in ženskam, ki se postijo, moškim, ki varujejo svoje sramne dele, in ženskam, ki varujejo svoje sramne dele, moškim, ki se pogosto spominjajo Allaha, in ženskam, ki se Ga pogosto spominjajo, pripravil odpuščanje in veliko nagrado. (Kur'an; 33:35)
Ker smo rekli, da je Sunnet drugi vir islama, poglejmo izjave in nauke Poslanca Muhammeda, naj je mir z jim, ki nam je rekel: "Zapomnite si, nekega dne se boste pojavili pred Allahom in odgovarjali za svoja dejanja. Zato se pazite, da potem, ko odidem, ne skrenete s poti pravičnosti. Ljudje, noben poslanec ali glasnik vere ne bo prišel za menoj in nobena nova vera se ne bo rodila. Zato razmislite, o, ljudje, in razumite, kaj vam prenašam. Za seboj puščam dve stvari, Kur'an in Sunnet, če sledite temu, ne boste nikoli skrenili."
Muhammed, naj je mir z njim, je v enem hadisu rekel: "Tako dovoljene kot nedovoljene stvari so jasne, vendar so med njimi dvomljive (sumljive) stvari in večina ljudi nima znanja o njih. Kdor se obvaruje teh sumljivih stvari, reši svojo vero in svojo čast. In kdor se zaplete v te sumljive stvari je kakor pastir, ki pase (svoje živali) blizu hima (zasebnega pašnika) nekoga drugega in v vsakem trenutku je izpostavljen, da vstopi nanj. Pazite se! Vsak kralj ima svoj hima in Allahov hima na Zemlji so Njegove prepovedane stvari. Pazite se! Obstaja del mesa v telesu, če postane dober, celotno telo postane dobro, če pa postane slabo, celotno telo postane slabo. To je srce."
Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, nam je v hadisu (naukih in izjavah) povedal, da je molil in prosil Allaha za tri stvari, vendar sta mu bili uslišani le dve. Povedal nam je: "Prosil sem Allaha, da moj narod (ummet, globalna skupnost muslimanov) ne bi bili uničeni tako, da bi bili v manjšini. In Allah je uslišal to prošnjo. Potem sem prosil Allaha, da moj narod (ummet) ne bi bili uničeni zaradi revščine. In Allah je uslišal to prošnjo. Prosil sem Allaha, da moj narod (ummet) ne bi bili uničeni zaradi delitev in medsebojnega bojevanja. Allah ni uslišal te prošnje."
V zadnji pridigi je Poslanec Muhammed, naj je mir z njim, je rekel: "Muslimani se bodo razdelili v 73 skupin. Vse bodo v Peklu, razen ene. Tista, ki bo na tem, na čem smo danes jaz in moji družabniki."
To je univerzalna skupina islama, ki živi življenje temelječe na Kur'anu in Sunnetu. Poslanec, naj je mir z njim, nikoli ni rekel, da je salafist ali sunit ali hanefija, mi pa moramo početi, kar je počel naš poslanec, in sicer biti muslimani in samo muslimani.
Opazite, da je rekel, da bodo "odrešena skupina" tisti, ki bodo ostali na tem, na čem so bili on in njegovi družabniki, kar pomeni Kur'an in Sunnet. Še več, ko pretehtamo, da morajo zablodele skupine vedno imeti neko vrsto imena, da se razlikujejo od drugih, opazimo vzorec. Če nekdo čuti, da se mu je nujno opisati kot določena vrsta muslimana, potem je to njegov ali njen problem.
Seveda oseba lahko reče: "Jaz sem visok musliman," ali: "On je bister musliman," ko je ta vrsta opisa namenjena identifikaciji fizičnih in mentalnih lastnosti. Še več, oseba lahko uporabi narodnost ali nacionalnost, da opiše muslimana z namenom določitve njihovega porekla, kakor je musliman iz Pakistana ali musliman iz Evrope. Te vrste opisovanja osebe niso sporne.
Problem se pojavi, ko je pridevnik povezan z besedo musliman ali besedo islam v povezavi z vero ali verovanjem.
Razumeti moramo, da je Allah, Slavljeni in Vzvišeni, tako v Kur'anu kot v izjavah Poslanca, naj je mir z njim, pojasnil, da je bila religija islam izpopolnjena in dovršena že za časa Poslanca, naj je mir z njim, in da nobena nova religija ne bo prišla vse do Zadnjega dneva. In da je tiste, ki sledijo islamu, Allah poimenoval muslimani.
V enem hadisu je Poslanec, naj je mir z njim, s palico potegnil ravno črto v pesek . Rekel je: "To je Ravna pot k Allahu (kar pomeni pot islama)." Potem je narisal krivine desno in levo od ravne črte in rekel: "To so zablodele skupine (ali sekte islama) in vsaka ima hudiča, ki kliče vanjo."
Rekel je, da bo vedno obstajalo glavno telo muslimanov, ki bodo na Pravi poti vse do Zadnjega dneva.
Sedaj razmislimo o tem istem konceptu in ga uporabimo na različnih skupinah, ki prav vse trdijo, da so "odrešena skupina". Če nekaj ni bilo razodeto v času življenja Poslanca, naj je mir z njim, in tega niso počeli njegovi družabniki, naj bo Allah zadovoljen z njimi, zakaj bi to potem mi hoteli vključiti v našo vero, medtem ko je Allah v Svoji knjigi jasno povedal:
Resnično je prava vera pri Allahu islam. (Kur'an; 3:19)
In ponovno v poglavju El-Maide, ko Allah, Slavljeni in Vzvišeni, pravi:
Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera. (Kur'an; 5:3)
Te besede bi morale pustiti globok vtis na vernike danes, kakor tudi na tiste, ki so jih slišali pred tisoč štiristo leti. Danes bolj kot kdajkoli vidimo, da so vsa imena in skupine povzročile le delitve, sovraštvo in nasilje.
Obstaja znana zgodba, ki jo rad uporabim za pomoč pri pojasnitvi, kaj te delitve lahko naredijo pri neenotnosti muslimanov, in bo na tem mestu morda v pomoč za vzpostavitev boljšega razumevanja. Zgodba gre nekako tako ...
***
Nekoč je obstajala skupnost muslimanov, ki so bili majhni po številu, a veliki po verovanju in močni v dejanjih. V tako veliki meri, da jih neverniki niso mogli poraziti v bitki, čeprav so bili številčnejši od muslimanov.
Nekega dne se je mladenič izmed sovražnikov začel pretvarjati, da je vstopil v islam in odšel k velikemu učitelju (učenjaku) v enem delu mesta ter poslušal njegovo poučevanje Kur'ana. Tema je bila poglavje v Kur'anu z naslovom El-Kehf (Votlina, 18 poglavje v Kur'anu).
Ko je učitelj končal svoj govor, je prisotnim bratom ponudil priložnost, naj postavijo vprašanja. Ko je bil na vrsti nevernik, je učitelju postavil vprašanje: "Gospod, v zgodbi o spečih v votlini je omenjen pes. Spraševal sem se, če lahko vprašam, kakšne barve bi pes lahko bil? Upam, da vas moje vprašanje ne moti, zlasti ker morda ne poznate odgovora na to."
Nemudoma je učitelj rekel mladeniču: "Sploh ni nobenega problema, vsi bi morali vedeti, da je bil pes rumenkaste barve."
Mladenič je rekel: "Ali ste prepričani? Mar ne bi mogel biti druge barve?"
"Ne," je odgovoril stari učitelj. "Zagotovo je bil rumenkaste barve." Mladenič se mu je ponovno zahvalil in odšel svojo pot.
Naslednji večer je mladenič zaigral, da še vedno išče znanje in odšel na drugo stran mesta ter se usedel na drugo zborovanje znanja, tudi oni pa so razpravljali o različnih stvareh glede kur'anskih verzov.
Ko je prišel čas, da učitelj vsaki prisotni osebi ponudi priložnost za vprašanje, je slepar, ki se je predstavljal za muslimana, dvignil roko in vprašal: "V poglavju Votlina so speči omenjeni v različnem številu, vendar se namiguje, da se pes vedno prišteva mednje. Spraševal sem se, če je kdo od ljudi znanja kdaj navedel, kakšne barve bi pes lahko bil?"
Učitelj je nemudoma rekel: "Da! Pes v tej zgodbi v Kur'anu je bil črne barve."
Mladi nevernik je bil zadovoljen in nadaljeval: "Gospod, ali ste prepričani, da je bila barva psa omenjenega v zgodbi črna?"
"Mladenič," je naglo odvrnil: "Na to dejstvo stavim svoj ugled."
"Hvala, gospod," je rekel nevernik.
Naslednji večer se je nevernik, ki se je pretvarjal za muslimana, vrnil k prvemu učitelju in ko je prišel čas za vprašanja in odgovore, dvignil roko in vprašal: "Učitelj, imate tako veliko znanja, jaz pa sem le majhen začetnik. Spraševal sem se, če bi me lahko spomnili na odgovor na vprašanje pred nekaj nočmi, kakšna je bila barva psa v votlini v suri El-Kehf?"
Učitelj je rekel: "Nobenega dvoma ni med velikimi islamskimi učenjaki glede tega vprašanja. Pes je bil rumenkaste barve in kdorkoli reče drugače, nima nikakršnega znanja."
Ob tem je mladenič zopet spregovoril in rekel: "Gospod, kaj bi rekli, če bi nekdo rekel, da stavi svoj ugled islamskega učenjaka na dejstvo, da pes ni bil rumenkaste barve, temveč da je bil zagotovo črne barve?"
Učitelj je naglo odvrnil: "Potem njegov ugled ni ta učenjaka, temveč bedaka."
Naslednjič, ko je sovražnik odšel k učitelju, ki je verjel, da je bil pes črne barve, je učitelju povedal, da ga je učitelj na drugi strani mesta žalil in rekel, da nima nikakršnega znanja o islamu in da je prepričan v rumenkasto barvo psa.
Učitelj se je razjezil in zakričal: "Povej mu, da on nima znanja. Jaz sem diplomiral na največjih islamskih šolah, medtem ko je on sam bedak."
Načrt je uspeval. Ne dolgo zatem se je skupnost razdelila na dve skupini. Vsaka skupina je trdila, da je imel njihov učitelj pravilen odgovor. Na ulicah so izbruhnili spopadi in muslimani so se začeli napadati povsod po mestu. Vsi so bili vpleteni do te mere, da niti ena sama oseba ni bila izključena iz te grozne situacije. Kričanje, vpitje, pretepanje in bojevanje je bilo povsod.
In nato se je zgodilo. Nevernik se je vrnil k svojim ljudem in jim rekel: "Sedaj odidimo v boj z njimi. Sedaj jih boste najlažje porazili."
In točno to so storili.
***
Takšna situacija med muslimani obstaja tudi danes. Prerekamo se okrog podrobnosti, medtem ko zapostavljamo temelje, in sicer Kur'an ter Sunnet.
Naj nas Allah obvaruje takšne fitne (skušnjave). Prosimo Allaha, da nas naredi kot eno telo, združeno pri vsem, kar je dobro v islamu. In naj nas Allah obvaruje delitve resničnih muslimanov.
Komentarji
Objavite komentar