Jezus je osebnost, ki jo ljubijo in spoštujejo milijarde ljudi po celem svetu. Kljub temu okrog statusa te imenitne osebe obstaja velika zmeda. Muslimani in kristjani oboji visoko cenijo Jezusa, vendar nanj gledajo na različen način.
Nekatere nejasne verze v Bibliji se lahko napačno uporabi za prikaz tega, da naj bi bil Jezus na nek način božanski. Če pa pogledamo jasne, direktne verze v Bibliji, vedno znova vidimo, da se na Jezusa nanašajo kot na izjemno človeško bitje in nič več od tega. Ko upoštevamo zgodovinska in logična dejstva o Jezusovem življenju, na dan pridejo odločilni dokazi, ne le da Jezus ne more biti Bog, temveč da tega tudi ni nikoli trdil.
Biblija vsebuje številne verze, v katerih Jezus govori o Bogu kot o ločeni osebi od njega.
Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: "Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" Jezus mu je odvrnil: "Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga!" (Marko 10,17-18)
Na drugem mestu pravi:
Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal. (Janez 5,30)
Jezus govori o Bogu kot o ločenem bitju od njega.
Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu. (Janez 20,17)
V naslednjem verzu potrdi, da ga je poslal Bog:
Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. (Janez 17,3)
Če bi bil Jezus Bog, bi ljudem rekel, naj ga častijo, vendar je naredil prav nasprotno in obsojal čaščenje v njegovem imenu.
Toda zaman mi izkazujejo čast. (Matej 15,9)
Če bi Jezus trdil, da je Bog, potem bi moralo biti v Bibliji na stotine verzov, ki bi govorili o tem. Vendar v celotni Bibliji ni niti enega verza, v katerem bi Jezus rekel, da je Bog in da ga moramo častiti.
V Bibliji se Jezusa včasih omenja kot Gospoda in drugič kot Božjega sina. Bog se imenuje Oče in če ta dva imena sestavimo skupaj, bi se lahko trdilo, da je Jezus Božji sin. Če pa vsakega od teh nazivov pogledamo v kontekstu, odkrijemo, da sta simbolična in da se ju ne bi smelo vzeti dobesedno. Božji sin je izraz, ki se v stari hebrejščini uporablja za pošteno osebo. Bog imenuje Izraela (Jakoba) kot svojega sina.
Tako govori GOSPOD: Moj prvorojenec je Izrael. (Eksodus 4,22)
Tudi Davida imenuje Božji sin.
Pravzaprav je vsak, ki je pošten, omenjen kot Božji sin.
Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. (Rimljanom 8,14)
Na enak način se tudi besede Oče, ko se misli na Boga, ne bi smelo vzeti dobesedno. Namesto tega je to način izražanja, da je Bog stvarnik, oskrbovalec, skrbnik itn. Obstajajo številni verzi, ki nam pomagajo razumeti ta simboličen pomen besede Oče, kot na primer.
En Bog in Oče vseh. (Efežanom 4,6)
Jezusa se včasih omenja kot Gospoda apostolov. Gospod je izraz, ki se uporablja za Boga in tudi za ljudi, ki so visoko cenjeni. V Bibliji je veliko primerov, ko se beseda Gospod uporablja za ljudi.
Zato so stopili k oskrbniku Jožefove hiše in ga pred hišnimi vrati nagovorili. Rekli so: "Prosimo, gospod! Zadnjič smo prišli sem, da kupimo živeža." (Geneza 43,19-20)
Apostoli na drugih mestih v Bibliji Jezusa imenujejo celo kot Božjega služabnika.
Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega služabnika Jezusa. (Apostolska dela 3,13)
To nam jasno kaže, da je beseda Gospod naziv spoštovanja in ne božanskosti, ko je uporabljena za Jezusa. Jezusova narava je bila popolnoma drugačna od Božje. V Bibliji obstajajo številni verzi, ki poudarjajo to razliko v naravi. Bog je Vseveden, vendar Jezus sam po sebi ni bil vseveden. To lahko vidimo iz naslednjega odlomka, ko Jezus pravi:
Za tisti dan in uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče. (Matej 24,36)
Bog je neodvisen in ne potrebuje spanca, hrane ali vode. Vendar je Jezus jedel, pil, spal in se zanašal na Boga.
Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu. (Janez 6,57)
Naslednji znak Jezusovega zanašanja na Boga je, da je molil k Bogu.
In šel je malo naprej, padel na obraz in molil. (Matej 26,39)
To nam kaže, da je Jezus iskal pomoč od Boga. Bog, ki odgovarja na molitve, ne potrebuje moliti k nikomur. Jezus je prav tako rekel:
Grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. (Janez 14,28)
Biblija je jasna, da Boga ni moč videti in da Bog ni človek.
Mojega obličja ne moreš videti; kajti noben človek me ne more videti in ostati živ. (Eksodus 33,20)
Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi se kesal. (Numeri 23,19)
Prav nasprotno je bil Jezus človek, ki ga je videlo na tisoče ljudi, zato ni mogel biti Bog. Še več, Biblija je jasna, da je Bog tako mogočen, da ne more biti znotraj svojega stvarstva.
Toda mar Bog res more prebivati pri ljudeh na zemlji? Glej, nebo in nebes nebesa te ne morejo obseči. (Druga kroniška knjiga 6,18)
Jezus glede na ta verz ne more biti Bog, ki bi živel na zemlji. Biblija Jezusa imenuje tudi kot poslanca.
Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: ''Kdo je to?'' Množice pa so govorile: "To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji." (Matej 21,10-11)
Kako bi torej Jezus istočasno lahko bil Bog in Božji poslanec? To ne bi imelo nobenega smisla. Poleg tega nas Biblija obvesti, da se Bog ne spreminja:
Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam. (Malahija 3,6)
Vendar je Jezus šel skozi številne spremembe v svojem življenju, kakor je starost, višina, teža itn.
To so le nekateri argumenti iz Biblije, ki nam jasno povejo, da sta Jezusova in Božja narava popolnoma različni. Nekateri ljudje bi morda lahko trdili, da je imel Jezus oboje, človeško in božansko naravo. To je trditev, ki je Jezus nikoli ni naredil in je jasna kontradikcija Bibliji, ki podpira stališče, da ima Bog eno naravo in da se ne spreminja.
Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam. (Malahija 3,6)
Poslanci Stare zaveze, kakor so Abraham, Noe in Jona, nikoli niso pridigali, da je Bog del trojstva in niso verovali v Jezusa kot odrešenika. Njihovo sporočilo je bilo enostavno: obstaja en Bog in samo On je vreden našega čaščenja. Ne bi imelo nobenega smisla, da je Bog tisoče let pošiljal poslance z enakim bistvenim sporočilom, nato pa kar naenkrat reče, da je del trojstva in da moraš verovati v Jezusa, če hočeš biti odrešen.
Resnica je, da je Jezus pridigal enako sporočilo, kakršnega so pridigali poslanci Stare zaveze. V Bibliji obstaja odlomek, ki zares poudarja njegovo temeljno sporočilo. Človek je prišel k Jezusu in vprašal: ''Katera je prva od vseh zapovedi?'' Jezus je odvrnil:
Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. (Marko 12,28-29)
Torej največja zapoved, najpomembnejše verovanje po mnenju Jezusa je, da je Bog eden. Če bi bil Jezus Bog, bi rekel: "Jaz sem Bog, častite me," vendar ni tega rekel nikoli. Samo ponovil je verz iz Stare zaveze, ki potrjuje, da je Bog Eden.
Nekateri ljudje trdijo, da je Jezus prišel umret za grehe sveta. Razmislite o naslednji Jezusovi izjavi:
Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. (Janez 17,3-4)
Jezus je to rekel, preden je bil ujet in odpeljan na križanje. Iz tega verza nam je jasno, da Jezus ni prišel umret za grehe sveta, saj je dokončal delo, ki mu ga je Bog naložil, preden je bil odpeljan na križanje. Jezus je prav tako rekel:
Odrešenje je od Judov. (Janez 4,22)
Torej ni nam potrebno verovati v trojstvo, ali da je Jezus umrl za naše grehe, če želimo doseči odrešitev, kajti judje nikoli niso imeli takšnih verovanj.
Komentarji
Objavite komentar