Omar Bakri Muhammed
Vprašanje:
Kakšen je islamski predpis v pogledu glasovanja za človeško narejeni zakon, ali sodelovanja v človeško narejenih režimih, ali tako imenovanem demokratičnem sistemu? Kakšen je predpis o tistih muslimanih, ki glasujejo za človeško narejen zakon, npr. izbirajo predstavnike (zastopnike), mestne župane ali lorde (plemiče)? Kakšen je islamski predpis o tem, da musliman postane odposlanec, poslanec (zastopnik), lord ali mestni župan kafirskega režima ali človeško narejenega sistema? Kakšen je islamski predpis o tem, da se musliman zaplete v predpisovanje zakonov?
Odgovor:
Brez dvoma bo musliman, če se spusti v dejanje kufra, kakršno je vladanje po kafirskem človeško prinesenem zakonu, njegovo prinašanje ali sojenje po njemu – smatran kot murtedd (odpadnik).
Vendar moramo s ciljem, da dojamemo božanski predpis v pogledu zgornjih vprašanj, razumeti, da je osnovna točka zahodnjaškega pogleda, (tj. kapitalistične, človeško narejene ideologije), zasnovana na ločevanju vere od zadev ljudi.
Za kapitalistično ideologijo je Bog lahko ali pa ne Stvarnik, toda On definitivno ni zakonodajalec. Zakonodajalec je cesar, premier, kralj, predsednik ali predstavnik (zastopnik) naroda (tj. človek je ta, ki predpisuje zakone in zapoveduje).
Kapitalistična ideologija izjavlja, da je princip Boga ali vere individualni koncept, oddaljen od družbe. Za njih je vera samo ritual ali duhovna vez z Bogom, medtem ko družba skrbi za vezi med ljudmi (tj. ekonomski, družbeni, politični sistemi itn.), katere vodijo predstavniki ljudi tj. država ali oblast. Tako znan izrek "dajte cesarju, kar je cesarjevega, a Bogu, kar je Božjega" jasno izraža koncept sekularizma. Z drugimi besedami: Bog skrbi o vaših stvareh v cerkvi ali džamiji, mi pa bomo skrbeli za vaše stvari v življenju, tj. v družbi.
V kapitalistični ideologiji je Bog običajno predstavljen s strani svečenikov ali dobrodelnih organizacij, človek pa je običajno predstavljen s strani državnikov ali političnih strank.
S tega stališča izhaja ideja demokracije, ki definira, da je suverenost (oblast) in avtoriteta za človeka, saj je on izvor zakonodaje (predpisovanja zakonov). To je izraženo v izreku ''vladavina ljudstva, z ljudstvom, za ljudstvo'', kar je zakonsko (pravno) in praktično prevedeno v tri vidike oblasti:
- Zakonodajna oblast: to je moč predpisovanja in odobravanja zakonov, ali njihovo menjanje ali ukinjanje, in nadzor nad njihovo implementacijo (izvajanjem).
- Izvršna oblast: izvaja zakone in predpise, ki so sprejeti s strani zakonodajne (veje) oblasti.
- Sodna oblast: zajema sodišča in sodnike, ki v primerih, katerim sodijo, prinašajo razsodbe v skladu s tistim, kar zakonodajna oblast predpisuje.
To je osnova demokratičnega sistema, veja korenine, ki je ločevanje vere od tostranskih stvari. Zato mora vsak, ki sprejme vejo, nujno sprejeti korenino, iz katere izhaja sprejemanje človekove oblasti. To je v nasprotju z islamom, ki je zasnovan na temeljnem principu, da suverenost (oblast), gospodarstvo in nadvlada niso za nikogar razen za Allaha in da je edini sistem, kateremu morajo ljudje obvezno slediti – sistem, katerega je poslednji Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem prinesel človeštvu in je izražen s sprejemanjem besed, ki človeka naredijo muslimana:
Pričam, da ni drugega boga razen Allah in pričam, da je Muhammed Allahov poslanec.
To pomeni, da (s sprejemanjem teh besed) obljubljamo, da ne bomo častili, niti sledili nikogar razen Allaha, da se ne bomo pokoravali, niti predajali nikomur drugemu razen Allahu in da ne bomo sledili nobenega načina življenja, niti sistema nasprotnega tistemu, kar je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem, prinesel, medtem ko bodo v demokratičnem sistemu ljudje sledili, se predali svojim lastnim muham, željam, manifestiranim v predpisovanju zakonov in ukazov v zakonodajnih parlamentih.
Allah nas je počastil z islamom in ukazal nam je, naj ga uveljavimo; On je islam naredil za edinstven način življenja, prepoznaven obrazec (vzorec) v pojmih njegovih konceptov in predpisov ter popoln in jasen sistem, ki obkroža vsa življenjska vprašanja.
Allah nam je prepovedal, da imamo kafire za prijatelje, a da ne govorimo o tem, da z njimi delimo moč. Božanski dokazi za to iz Kur'ana so, da Vzvišeni Allah pravi:
Judje in kristjani nikoli ne bodo zadovoljni s tabo, dokler ne slediš njihovi religiji. Reci: "Resnično, Allahova usmeritev – to je Usmeritev." In če bi sledil njihovim strastem po tem, kar ti je prišlo od znanja, ne bi imel od Allaha nobenega zaščitnika in nobenega pomočnika. (Kur'an; 2:120)
In Allah pravi:
O vi, ki verujete! Ne vzemajte za bitanatan (tj. svetovalce, pristne prijatelje) od drugih kot od sebe, ne prizanašajo vam z uničenjem. Želijo vam kar vam škoduje. Zares sovraštvo prihaja iz njihovih ust, kar pa skrivajo njihove prsi je še večje. Zares Smo vam razjasnili ajete (tj. znake, dokaze), če ste razumni. (Kur'an; 3:118)
Še več, Allah pravi:
Ne marajo tisti, ki ne verujejo od ljudi Knjige in mnogobožcev, da se vam objavi kakšno dobro od vašega Gospodarja. In Allah izbere za Njegovo milost kogar hoče. In Allah poseduje veličastno dobroto. (Kur'an; 2:105)
Kar se tiče zakonodaje (predpisovanja zakonov), parlamenti na splošno, zlasti v Evropi, predpisujejo neislamske zakone, v mnogih primerih pa zakone popolnoma nasprotne islamu; predpisujejo zakone in sisteme kufra (nevere). To delo je v islamu prepovedano. To je v islamu znano kot rububijjet (gospodarstvo). Allah pravi:
Vzeli so svoje duhovnike in menihe za gospodarje poleg Allaha. (Kur'an; 9:31)
Islam to smatra zatekanje k neislamskim predpisom, za katere nam je ukazano, naj ne verujemo v njih (naredimo kufr v njih). Allah pravi:
Mar ne vidiš tistih, ki trdijo, da verujejo v to, kar je razodeto tebi in kar je bilo razodeto pred teboj. Želijo si oditi na sojenje pred taguta, čeprav jim je zapovedano, naj ne verujejo vanj. Hudič jih želi zapeljati v daljno zablodo. (Kur'an; 4:60)
To dejanje ni prava pot za vernike. Allah pravi:
In kdor nasprotuje Poslancu, potem ko mu je postala jasna pot in sledi drugi poti od vernikov, ga bomo obrnili kamor se je obrnil in žgali ga bomo v Peklu in to je slaba destinacija. (Kur'an; 4:115)
Predpisovanje zakonov v islamu ni odobreno z niti enim šeriatskim tekstom in zato je zavrnjeno, kakor se prenaša v hadisu od Aiše, naj je Allah zadovoljen z njo, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Kdor naredi delo, katero ni v skladu s to našo stvarjo (vero), se mu odbija."
Kar se tiče dajanja glasu zaupanja vladarjem, ki so izbrani, da izvajajo te kufr zakone, to je odobravanje ali sprejemanje drugega mimo tistega, kar je Allah predpisal in to je sodelovanje v ismu (grehu), a Allah je vernikom to prepovedal.
Kar se tiče tistih, ki želijo postati mestni župani, parlamentarci (zastopniki) ali lordi (plemiči), da bi sodelovali v parlamentarnih zadevah, kakor je glasovanje za katerikoli zakon (pa naj bo to za ali proti), ali dajanje glasu zaupanja vladarju itn. To je popolnoma prepovedano in zavrnjeno. Muslimani ne bi smeli glasovati za njih, saj je to sredstvo, ki vodi do harama in pomaga ter krepi fesad (nered), greh in delanje zla. Islam je takšna dejanja prepovedal, saj Allah pravi:
In pomagajte si v dobrodelnosti in bogaboječnosti, a ne pomagajte si v grehu in sovraštvu. In bojte se Allaha; resnično Allah hudo kaznuje. (Kur'an; 5:2)
Oblast ni za nikogar razen za Allaha. V kapitalistični ideologiji je suverenost (oblast) in avtoriteta za človeka in on je zakonodajalec. Toda v islamu je Allah edini Stvarnik in Zakonodajalec.
Dokaz za to so Allahove besede:
Sodba (zakonodaja, predpisovanje zakonov) pripada samo Allahu. On je ukazal, da častite samo Njega. To je pravilna religija, ampak večina ljudi ne ve. (Kur'an; 12:40)
Zgornji ajet jasno govori, da je suverenost (oblast) za Allaha in da so verniki obvezni, da častijo, sledijo, se podrejajo in pokoravajo samo Njemu, ne sledijo ničesar poleg Njegovih ukazov v vseh sferah življenja, tj. ritualih (obredih), osebnih, vladajočih (sodnih), družbenih, ekonomskih in mednarodnih vprašanjih.
Še več, ta ajet uničuje možnost, da nekdo reče, da bi morali slediti tisto, kar odloči večina, saj Allah pravi: "...ampak večina ljudi ne ve," in Allah v Kur'anu graja ter obsoja večino, ki ne sledi Njegovim ukazom. On nas opozarja, da ne bi bili ujeti v past ali bili navdušeni z mišljenjem večine. On pravi:
Reci: "Ni isto slabo in dobro, čeprav te navdušuje številčnost slabega. Zato se bojte Allaha, o posedovalci razuma, da bi bili uspešni." (Kur'an; 5:100)
In Allah je pojasnil, da nikomur od Njegovih sužnjev, vernikov ali nevernikov, ni dovoljeno, da se ne strinja ali da je nezadovoljen z Njegovimi ukazi ali odločitvami:
In Allah sodi; nihče ne more ovreči Njegove presoje. (Kur'an; 13:41)
Dalje, Allah pravi:
In ni za vernika in ni za vernico, ko Allah in Njegov Poslanec odloči stvar, da bi imeli izbiro pri njihovi zadevi. (Kur'an; 33:36)
Allah je s tem odločil, da je sporočilo islama dominantno sporočilo in potrditev vseh prejšnjih sporočil ter njihova derogacija. Allah pravi:
Resnično je religija pri Allahu islam. (Kur'an; 3:19)
In Vzvišeni pravi:
In kdor išče drugo religijo namesto islama, mu nikoli ne bo sprejeta in na onostranstvu bo med izgubljenimi. (Kur'an; 3:85)
Iz zgornjega ajeta je jasno, da musliman nima izbire, razen da se pokori Allahovem ukazu in odbije ukaze človeka. V nobenih okoliščinah ne sme sprejeti zakonodaje človeka, niti ne sme sodelovati v človeškem zakonu ali mu pomagati, saj Allah pravi:
O vi ki verujete! Pokoravajte se Allahu in pokoravajte se Poslancu in vladarjem med vami. Pa če se v nečem ne strinjate, se obrnite na Allaha in Poslanca, če verujete v Allaha in zadnji dan. (Kur'an; 4:59)
Tako Allah vsakega mukellefa (šeriatskega obveznika) drži odgovornim za njegova dejanja, pa naj so to besede, fizični postopki ali opravki. Allah pravi:
Pri tvojem Gospodarju, zagotovo jih bomo vprašali o vsem kar so delali. (Kur'an; 15:92-93)
Glede na to je islamski predpis v zvezi s sodelovanjem v zakonodajnem parlamentu in njegovih funkcijah, kakor tudi funkcijah članov takšnih parlamentov, da je to dejanje kufr, tj. riddet (odpadništvo).
To so islamski predpisi, kakršnakoli bi bila namera ali cilj. Zares v islamu cilj ne opravičuje sredstva.
Komentarji
Objavite komentar