Preskoči na glavno vsebino

DOLŽNOST V POGLEDU TAGUTA

Prva stvar, ki je obvezna muslimanu v pogledu teh tagutov je, da naredi kufr vanje oz. da zavrača te tagute. Dokaz za to iz Allahove knjige so Njegove besede:

Kdor zavrača taguta in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. (Kur'an; 2:256) 

Pomen tega ajeta ali tefsir tega ajeta: To je pogojevani ajet, kar pomeni, da se začenja z edatu šart: "Kdor. Kdor zavrača (naredi kufr)." Vsak edatu šart potrebuje glagol, s katerim prihaja, in se zatem veže na izvrševanje dejanja (tega glagola), kar se imenuje odgovor na pogojevanje. To pomeni, da prihaja s tem dejanjem in dobiva odgovor na to izvršeno dejanje. Tako imamo edatu šart (pogojevanje), fialu šart (izvrševanje pogojevanja) in dževabu šart (odgovor na dejanje, ki se je pogojevalo). 

Tukaj je edatu šart začetek ajeta: "Kdor." Kar se tiče dejanja, ki se pogojuje, da bi se dobil odgovor, tj. kar nam je obvezno narediti: "Zavrača taguta in veruje v Allaha." To pomeni pogoj pri vprašanju imana. Narediti kufr v (negacija in tekfir) taguta in verovanje v Allaha.

Tisti, ki zavrača (naredi kufr v) taguta in veruje v Allaha, dobi odgovor, da se je oprijel najčvrstejše vezi. To je odgovor na dejanje. Mufesiri so omenili govore o tefsirju najčvrstejše vezi. Nekateri pravijo, da je to la ilahe illallah, nekateri pravijo, da je to Kur'an, nekateri, da je to Poslanec, nekateri, da je islam ... Vsi ti pomeni so pravilni v pogledu pomena najčvrstejše vezi.

Torej, na začetku je pogoj, da smo od tistih, ki se držijo za najčvrstejšo vez, in sicer da zavračamo (naredimo kufr v) te tagute, zatem pa verujemo v Allaha. 

A tisti, ki veruje v Allaha, vendar ne zavrača (ni naredil kufra v) tagute in tagutska sodišča, takšen ni od tistih, ki se drži za najčvrstejšo vezo. Zakaj?

Ker ima pomanjkljivost pri dejanju, ki se pogojuje, da bi se dobil rezultat imana. Takšen veruje v Allaha, vendar ne zavrača taguta, in tako ni prišel z dejanjem, ki se pogojuje, kakor je Allah ukazal.

Allah želi od tebe dve stvari. Prva stvar je, da narediš kufr v taguta. Druga stvar je, da veruješ v Allaha. Zato tistemu, ki opravičuje tagute in govori, da veruje v Allaha in v tisto, kar je prišlo od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, in v angele in v Knjige in v poslance in v Sodni dan in v kadr (usodo), a ni naredil kufra (negacija in tekfir) v ta tagutska sodišča, takšnemu rečemo: "Ti nisi od tistih, ki se drži za najčvrstejšo vez."

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...