DEFINICIJA HADISA

Arabska beseda hadis v bistvu pomeni predmet novice, pogovor, zgodba ali poročilo, pa naj gre za zgodovinski dogodek ali legendo, resnično ali lažno, nanašajoč na sedanjost ali preteklost. Vendar se je tako kot pri nekaterih drugih arabskih besedah (salah, zekat) njen pomen z islamom spremenil. Od časa Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem so njegove zgodbe in pogovori dominirali nad vsemi ostalimi oblikami komunikacije. Zato se je termin hadis skoraj izključno začel uporabljati za poročila, ki govorijo o njegovih dejanjih in izjavah.

RABA BESEDE HADIS

Termin hadis je uporabljen tako v Kur'anu, kakor tudi v poslanski tradiciji, glede na vse njegove lingvistične pomene. Sledeče tri kategorije so najbolj znane.

1) Kur'an

Zato pusti Mene in kogarkoli zanika ta govor. (Kur'an; 68:44)

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Zares je najboljši govor (tj. hadisi) Allahova Knjiga." (zabeležil Muslim od Džabirja)

2) Zgodovinska zgodba

In, ali je prišla do tebe novica o Mojzesu? (Kur'an; 20:9)

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Govorite (tj. hadisu) o Israilovih sinovih brez oklevanja." (zabeležil El-Buhari)

3) Splošni pogovor

In ko je Poslanec zaupal eni od svojih žena govor. (Kur'an; 66:3)

Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Staljen baker bo zlit v uho vsakogar, ki prisluškuje pogovoru (tj. hadisi) ljudi, ki ne marajo, da to počne, ali se oddaljijo od njega." (zabeležil El-Buhari)

Med učenjaki hadisov termih hadis pomeni vse, kar je preneseno od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, od njegovih dejanj, govora, molčečega odobravanja ali njegovih lastnosti.

POMEMBNOST HADISA

1) Razodetje

Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem izjave in dejanja temeljijo na razodetju od Allaha in so kot takšne temeljni vir za usmeritev muslimana. Allah v Kur'anu glede Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem pravi:

In on ne govori po svojih strasteh. To ni, razen razodetje razodeto. (Kur'an; 53:3-4)

Tako hadisi predstavljajo vir Božanske usmeritve, katero je Allah podaril Svojemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem, po naravi pa je podobna samemu Kur'anu. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je glede tega rekel: "Zares mi je bil dan Kur'an in nekaj podobnega poleg njega." (zabeležila Ebu Davud in Et-Tirmizi od Mikdama ibn M'adi Jekriba)

2) Tefsir

Ohranitev Kur'ana ni omejena samo na obvarovanje njegovih besed pred spremembo. Če bi bilo samo tako, potem bi se njegov pomen lahko manipuliral glede na človeške strasti, medtem ko bi se besede ohranile. Zato je Allah pred spremembo obvaroval tudi njegov pomen, tako da je pojasnitev Kur'ana zaupal Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Allah v Kur'anu pravi:

Z jasnimi dokazi in Knjigami. Poslali Smo ti Zikr, da bi pojasnil človeštvu, kar jim je bilo poslano in da bi razmislili. (Kur'an; 16:44)

Torej, če oseba želi razumeti pomen Kur'ana, mora upoštevati kaj je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel ali storil glede njega. Na primer Allah v 43. verzu poglavja El-Bekara naroči, naj verniki vzpostavijo salah in plačajo zekat. Vendar, da bi se temu ukazu lahko pravilno pokorili, moramo pogledati v prakso Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem.

3) Zakoni

Ena od primarnih dolžnosti Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem je bilo sojenje med ljudmi v njihovih sporih. Ker so njegove presoje temeljile na razodetju, se morajo smatrati kot primaren vir principov, s katerimi se v Islamski državi prinašajo sodbe. Allah tudi v Kur'anu govori o tej obvezi.

O, vi, ki verujete! Pokoravajte se Allahu in pokoravajte se Poslancu in vladarjem med vami. Če se v nečem ne strinjate, se obrnite k Allahu in Poslancu, če verujete v Allaha in Poslednji dan. To je najboljša in najustreznejša odločitev. (Kur'an; 4:59)

Torej hadisi so ključna stvar za normalno delovanje sodišč v Islamski državi.

4) Ideal moralnosti

Ker je bil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem v svojem osebnem življenju usmerjen z razodetjem, sta njegov karakter in družbena interakcija postali najboljši primer za moralno vedenje do Sodnega dneva. Naslednji kur'anski verz našo pozornost obrne na to dejstvo.

Zagotovo je v Allahovem Poslancu odličen vzor za tistega, ki ima upanje v Allaha in Poslednji dan in pogosto omenja Allaha. (Kur'an; 33:21)

Zato Poslančevo, sallallahu alejhi ve sellem vsakdanje življenje zapisano v hadisih, predstavlja idealno obnašanje. V bistvu je bila Poslančeva, sallallahu alejhi ve sellem žena Aiša vprašana o njegovem vedenju, pa je odvrnila, da je bil njegov karakter Kur'an.

5) Ohranitev islama

Znanost pripovedovanja, zbiranja in kritike hadisov je bila svetu pred obdobjem Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem neznana. V bistvu so se prav zaradi odsotnosti te zanesljive znanosti sporočila prejšnjih poslancev v naslednjih generacijah izgubila ali izkrivila. Tako je tudi znanost hadisov pripomogla k temu, da se je zadnje sporočilo islama ohranilo v njegovi čisti obliki. Na to namiguje Kur'anski verz:

Zares Mi smo razodeli Zikr in zares Mi ga bomo varovali. (Kur'an; 15:9)

HADIS IN SUNNET

Termin hadis je postal sinonim za termin Sunnet, čeprav med njunima pomenoma obstaja razlika. Sunnet glede na arabske pisce slovarjev pomeni pot, smer, način obnašanja ali način življenja. Vendar se Sunnet kot tehnični termin v znanosti hadisov nanaša na katerekoli izjave, dejanja, odobritve in fizične ali karakterne opise, ki so pripisane Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem skupaj z njegovo biografijo pred in po poslanstvu. Tako je Sunnet sinonim terminu hadis.

Vendar se glede na znanost usul el-fikh (pravo) Sunnet nanaša samo na izjave, dejanja in Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem odobritve. Nanaša se tudi na vse, kar je podprto z dokazom iz šeriata, kot nasprotje bid'ata (verske inovacije). Poleg tega se v pravni znanosti fikha termin Sunnet nanaša tudi na priporočljive akte avtentično pripisane Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem – tisti, ki to naredi je nagrajen, tisti, ki tega ne naredi, pa ni kaznovan.

STRUKTURA HADISA

Musaddad nam je povedal, da ga je Jahja obvestil od Šu'baha, od Katadeja, od Enesa, od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da je rekel: "Nihče od vas resnično ne veruje, dokler ne ljubi za svojega brata, kar ljubi zase." (zabeležil El-Buhari)

To pomeni, da je učenjak hadisov Muhammed ibn Ismail El-Buhari v svoji knjigi hadisov z naslovom Sahih El-Buhari zabeležil izjavo: "Nihče od vas resnično ne veruje, dokler ne ljubi za svojega brata, kar ljubi zase," katero je slišal od svojega učitelja hadisov Musaddada, ki jo je slišal od svojega učitelja Jahje, ki je bil obveščen od svojega učitelja Šu'baha, da jo je slišal od svojega učitelja Katadeja, on od Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem družabnika Enesa ibn Malika, on pa od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem.

SENED (TUDI ISNAD)

Seznam prenašalcev Poslančevega, sallallahu alejhi ve sellem govora ali dejanja se imenuje sened ali isnad. Na primer, sened pri zgornjem hadisu je: Musaddad nam je povedal, da ga je Jahja obvestil od Šu'baha, od Katadeja, od Enesa, od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da je rekel.

METN

Tekst hadisa ali tisto, kar je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel ali naredil, se imenuje metn. Na primer, metn pri zgornjem hadisu je: Nihče od vas resnično ne veruje, dokler ne ljubi za svojega brata, kar ljubi zase.