Čaščenje pomeni približevanje Allahu z izvrševanjem dolžnosti in izogibanjem prepovedi. To zajema vse s čimer je Allah zadovoljen od javnih in tajnih besed in dejanj. Duh in smisel čaščenja je doseganje ljubezni in ponižnosti do Allaha. Obstajata dva pogoja, da bi bilo čaščenje sprejeto pri Allahu.
- Iskrenost do Allaha.
- Skladnost s prakso Poslanca Muhammeda sallallahu alejhi ve sellem.
To pomeni, da mora biti čaščenje usmerjeno izključno Allahu in v skladu s Poslančevo sallallahu alejhi ve sellem prakso, saj se ne sme častiti nikogar poleg Allaha in na način kakor je predpisano. Na primer, molitev je čaščenje, ki se usmerja izključno k Allahu, tj. molitev se ne opravlja nikomur, razen Njemu in tako se doseže prvi pogoj – iskrenost do Allaha. Molitev se opravlja tako, kakor jo je opravljal Poslanec Muhammed sallallahu alejhi ve sellem in tako dosežemo skladnost z njegovo prakso.
Nekdo lahko vpraša: Kakšen smisel ima postavljanje teh dveh pogojev za pravilnost čaščenja? Na to vprašanje se odgovori s številnih aspektov:
- Allah je ukazal, da se čaščenje usmerja samo k Njemu, saj čaščenje nekoga drugega predstavlja mnogoboštvo. Vzvišeni pravi: "Pravilno ga častite, kjerkoli to počnete in molite ga tako, da mu iskreno posvečate verovanje." (Kur'an; 7:29)
- Pravica do zakonodaje pripada samo Allahu - to je samo Njegova pravica in kdor opravlja čaščenje po zakonu nekoga drugega, ta je Allahu pripisal družabnika v zakonodaji.
- Allah je to religijo naredil popolno. Kdor na polju čaščenja uvaja verske inovacije, ta dopolnjuje religijo in jo smatra za pomanjkljivo.
- Če bi bilo dovoljeno, da vsakdo opravlja čaščenje kakor želi, bi imel zaradi različnosti ljudi vsak človek svojo smer in način čaščenja. Življenje ljudi bi postalo nevzdržno, saj bi zavladala nestrpnost in rivalstvo, vera pa poziva v enotnost in slogo.
VRSTE ČAŠČENJA
Vrste čaščenja so številne; kakor so molitev, zekat, post, hadž, dobrodelnost do staršev, negovanje družinskih vezi, sojenje, iskrenost, zaupljivost, spoštovanje dogovora, ukazovanje dobrega in prepovedovanje zla, borba, odstranitev ovire s poti, dobrodelnost do sirot, siromakov in potnikov, ter ostalo.
Čaščenje je tudi omenjanje Allaha, prošnja, iskanje zatočišča in pomoči od Allaha, kesanje in iskanje odpuščanja od Njega, zatem potrpežljivost, hvaležnost, zadovoljstvo, strah, ljubezen, upanje in sramežljivost.
VREDNOSTI ČAŠČENJA
Čaščenje je sredstvo, s pomočjo katerega pridobivamo Allahovo ljubezen in zadovoljstvo. Zaradi čaščenja je Allah ustvaril ljudi, poslal poslance in razodel Knjige. Čaščenje ni predpisano, da bi ljudem predstavljalo težavo, predpisano je zaradi velike modrosti in številnih koristi.
Čaščenje čisti in razsvetljuje dušo in jo dviguje na najvišjo stopnjo, katero človek lahko doseže. Človeku je nujno potrebno, saj je že po svoji naravi šibek in odvisen od Allaha. Kakor je človeškemu telesu potrebna hrana in pijača, tako je njegovemu srcu in duši potrebno čaščenje in predanost Allahu. Še več, potreba srca in duše po čaščenju je večja od potrebe njegovega telesa po hrani in pijači, ker je človekovo bistvo srce in duša, ki ne moreta obstati razen s čaščenjem samo Allaha. Duša na tem svetu ne bo našla miru in spokoja, razen z omenjanjem Allaha in čaščenjem izključno Njega.
Če človek zadovoljstvo in srečo občuti v nečem drugem, to ne bo trajalo dolgo, ali pa v tem obstaja le navidezno zadovoljstvo in sreča. Po drugi strani je sreča ob čaščenju samo Allaha trajna. To je popolnost, lepota in resnično zadovoljstvo. Kdor si želi večne sreče, naj časti izključno Allaha.
V vrednost čaščenja spada tudi to, da človeka spodbuja k delanju dobrega in odvrača od zla, ter lajša težave in nesreče, zato jih prenese na miren in spokojen način. S čaščenjem svojega Gospodarja se suženj osvobodi suženjstva stvaritvam, zavisti, strahu in upanja na njih, ter postane neodvisen, ponosen in spoštovan.
Največja vrednost čaščenja je ta, da je glavni razlog za pridobivanje Allahovega zadovoljstva, vstop v Raj in rešitev od Pekla.
Komentarji
Objavite komentar