V jezikovnem smislu izraz džihad pomeni vlaganje napora. V verskem smislu pomeni vlaganje napora v borbi proti nevernikom in mnogobožcem. Borba proti njim ni bila predpisana takoj, ampak šele po hidžri. Namreč ko so bili muslimani še v Meki, jim je bilo ukazano, naj potrpijo, vzdržijo in naj na vznemirjanje s strani mnogobožcev ne odgovarjajo s silo, temveč z oproščanjem in potrpljenjem v čakanju na boljše čase. Vendar ko so se muslimani s selitvijo v Medino in z združitvijo s svojimi brati ensarijami številčno okrepili in v vsakem drugem pogledu postali močni, jim je bilo dovoljeno, da se tistim, ki so jih preganjali v Meki, uprejo s silo, čeprav to še vedno ni bilo dvignjeno na nivo obveznosti. Takšno dovoljenje je prišlo z besedami Vzvišenega:
Dovoljeno je tistim, proti katerim se bori, ker se jim dela krivica. In resnično ima Allah moč, da jim pomaga. (Kur'an; 22:39)
Potem je prišla zapoved o obvezni obrambi in borbi proti tistim, ki jih napadejo, vendar ne proti tistim, ki jih ne napadejo. Takšna zapoved je prišla z besedami Vzvišenega:
In na Allahovi poti se bojujte s tistimi, ki se bojujejo proti vam. (Kur'an; 2:190)
Zatem je z razodetjem besed Vzvišenega: "In borite se proti mnogobožcem vsi skupaj, kakor se oni vsi skupaj borijo proti vam," (Kur'an; 9:36) prišla zapoved o borbi proti vsem nevernikom in mnogobožcem. To so faze razodevanja predpisa o borbi. Torej, najprej je bila prepovedana, zatem dovoljena, nato ukazana proti tistim, ki napadejo muslimane in na koncu ukazana proti vsem vrstam mnogobožcev.
Šejh Hasan El-Banna pravi: "Islamski učenjaki, kakor tudi tisti, ki svoje zaključke prinašajo samostojno, in tudi tisti, ki se zgledujejo po ranih mišljenjih, tako iz prvih, kot iz kasnejših generacij, so enoglasnega mišljenja, da je borba na Allahovi poti (džihad) za širjenje islama skupinska obveza vseh muslimanov na svetu (fard-kifaje), a osebna obveza vsakega posameznika (fard-ajn) za obrambo muslimanov v primeru, ko jih napade sovražnik. Ker so današnji muslimani, kakor tudi sam veš, potlačeni s strani nemuslimanov, da nad njimi vladajo neverniki, da je njihova zemlja povožena, svetinje poteptane, da o njihovih vprašanjih odločajo njihovi sovražniki in da je verozakon v njihovih državah razveljavljen, a da ne govorimo o širjenju in propagiranju njihove vere, je vsak musliman neizogibno dolžan vse svoje potenciale posvetiti pripravi na borbo, vse dokler se ne ponudi priložnost in dokler se končno ne izpolni Allahova odredba.
Narodu, ki ve kako je vredno umirati in ki zna ceniti častno smrt, bo Allah zagotovo dal pošteno življenje na tem svetu in večno uživanje na bodočem svetu, za razliko od naše današnje slabosti in ponižanja, do katerega smo prišli samo zaradi naše privrženosti temu svetu in sovraštva do umiranja."
Vzvišeni Allah pravi: "Krenite lahki ali težki in borite se s svojimi premoženji in s svojimi življenji na Allahovi poti. To je bolje za vas, če bi le vedeli." (Kur'an; 9:41) Govoreč o predpogojih za odrešitev od Ognja, odpuščanje grehov in vstop v Raj, Vzvišeni pravi: "O, vi, ki verujete! Ali hočete, da vas usmerim k trgovini, ki vas bo rešila boleče kazni? Verujte v Allaha in Njegovega Poslanca, in borite se na Allahovi poti s svojimi premoženji in življenji. To je bolje za vas, če bi le vedeli. Odpustil vam bo grehe in vas sprejel v Vrtove, pod katerimi tečejo reke, in v prijetna bivališča v Edenskih Vrtovih. To je veličasten uspeh," (Kur'an; 61:10-12) zatem pa jim, če bodo to počeli, obljublja pomoč in skorajšnjo zmago: "In drugo kar ljubite – pomoč od Allaha in skorajšnjo zmago." (Kur'an; 61:13)
Vzvišeni zatem vernikom daje vedeti, da je od njih kupil njihova življenja in premoženja v zameno za Raj, kar je obljubil v izbranih nebeških knjigah: Tevratu, Indžilu in Kur'anu. Zatem jim daje vedeti, da obljube nihče ne izpolnjuje doslednejše kot On, jim napoveduje veselje ob pogodbi, katero so sklenili z Njim, in da je to resnično velik uspeh. Zato naj tisti, ki je s svojim Gospodarjem sklenil takšno pogodbo, dobro razmisli o resnosti tega in naj o njenih rokih vodi račun, saj je kupec nihče drug kot Vzvišeni Allah, cena pa Rajske blagodati, pridobitev Allahovega zadovoljstva in uživanje pri gledanju v Njega. Poleg tega je pogodbo sklenil preko Allahovega izbranega poslanca in med angeli ter ljudmi izbrane stvaritve, kar samo po sebi govori o veličini dejanja ter nagrade, ki je zanj pripravljena.
Cena ljubezni in Raja je žrtvovanje življenja in premoženja, kar od vernikov kupuje njihov Gospodar. Propadel strahopetec nima blaga s takšno ceno. To blago ni poškodovano, da bi okrog njega barantali propadli trgovci, niti nima slabe prodaje, da bi se siromakom dajalo na po nižji ceni. Razstavljena je na tržnici za vsakogar, ki ga hoče. Njegov lastnik ga ne da, dokler se zanj ne bo pripravljeno plačati z življenjem, zato odstopajo neresni, okrog njega pa se prerivajo tisti, katerim je všeč in so zanj pripravljeni plačati z življenjem, tako da to blago pride v roke samo tistim, ki so ponižni do vernikov in strogi do nevernikov. (Kur'an; 5:54)
Zato ker je mnogo tistih, ki trdijo, da ljubijo, se od njih zahteva, da za svojo trditev prinesejo veljaven dokaz, saj se ljudem ne daje le na osnovi njihovih trditev in trditvam se ne more verjeti brez dokaza. Vzvišeni Allah je rekel Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem, naj reče ljudem: "Če ljubite Allaha, potem mi sledite, pa vas bo Allah ljubil," (Kur'an; 3:31) in takrat bodo vsi odstopili, razen tisti, ki v praksi, besedah in načinu življenja ter obnašanju sledijo Allahovemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Tudi od njih se bo zahteval veljaven dokaz in dokaz ne bo veljaven, dokler se ne potrdi, da so se uvrščali med tiste, ki se borijo na Allahovi poti in se ne bojijo obtožb obtoževalcev. (Kur'an; 5:54) pa bo tudi večina teh, ki so trdili, da ljubijo, odstopila, pristopili pa bodo borci na Allahovi poti, katerim se bo reklo: "Duše in imetje tistih, ki ljubijo, ni njihovo!" pa se bodo pokorili, kakor je sklenjeno v pogodbi, po kateri je Allah od vernikov v zameno za Raj kupil njihova življenja in premoženja, saj pogodba o trgovini predvideva izpolnitev pogojev obeh strank. Ko trgovci vidijo, kdo je kupec, kolikšna je vrednost blaga, kolikšna je vrednost z Njim sklenjene pogodbe in Knjige, v kateri je zapisana, šele takrat bodo razumeli, da je to blago vrednejše in boljše od vsega ostalega, da je čista izguba in naivnost prodajati jo brezplačno ali za nekaj dirhemov, kdor pa bi kaj takšnega naredil, bi izpadel kot navaden bedak. Namesto tega bodo pametni prostovoljno sklenili pogodbo s kupcem za obojestransko zadovoljstvo in rekli: "Prisežemo pri Allahu, nikoli ne bomo prekinili pogodbe, niti od Tebe zahtevali prekinitve." In ko se pogodba izteče in preda blago, se jim bo reklo: "Vaša življenja in vaša premoženja so postala naša lastnina, sedaj pa vam jih vračamo, boljša in obsežnejša kot so bila."
In ne mislite o tistih, ki so ubiti na Allahovi poti, da so mrtvi. Nasprotno! Živi so, blizu svojega Gospodarja oskrbljeni. (Kur'an; 3:169)
VREDNOST BORBE NA ALLAHOVI POTI
Kur'anski ajeti, ki govorijo o borbi:
Predpisano vam je bojevanje, čeprav ga sovražite. Toda, morda sovražite nekaj, kar je dobro za vas in ljubite nekaj, kar je slabo za vas. In Allah ve medtem, ko vi ne veste. (Kur'an; 2:216)
Krenite lahki ali težki in borite se s svojimi premoženji in s svojimi življenji na Allahovi poti. To je bolje za vas, če bi le vedeli. (Kur'an; 9:41)
Resnično je Allah od vernikov kupil njihova življenja in njihova premoženja, ker bodo imeli Raj. Borijo se na Allahovi poti, pa ubijajo in so ubiti.(Kur'an; 9:111)
Niso enaki sedeči izmed vernikov, razen nesposobni, in borci na Allahovi poti s svojimi premoženji in življenji. Allah je pred sedečimi za stopnjo odlikoval boreče s svojimi premoženji in življenji. In vsem je Allah obljubil dobro, vendar je Allah odlikoval boreče pred sedečimi z veličastno nagrado. (Kur'an; 4:95)
HADISI O BORBI
Od Ebu Hurejre se prenaša, da je rekel: "Nek človek je prišel k Allahovemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem in rekel: 'Usmeri me na neko delo, ki bo enako borbi na Allahovi poti (džihadu)!' pa mu je odgovoril: 'Ne vidim, da obstaja takšno delo,' in ga zatem vprašal: 'Ali lahko, ko borec na Allahovi poti krene v borbo, vstopiš v džamijo in moliš brez prestanka ter se postiš brez prekinitve [dokler se on ne vrne]?' pa mu je ta odgovoril: 'A kdo to zmore?' "
Ebu Hurejra je rekel: "Borcu na Allahovi poti bo za vsak korak njegovega konja vpisano dobro delo." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Ebu Se'ida El-Khudrija se prenaša, da je rekel: "Vprašan: 'Allahov Poslanec! Kateri človek je najboljši?' je odgovoril: 'Vernik, ki se s svojim življenjem in imetjem bori na Allahovi poti.' Nato so ga vprašali: 'A zatem?' pa je odgovoril: 'Vernik, ki se je na nekem od hribov posvetil Allahu in se umaknil od sveta, da jim ne bi naredil zla.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Enes ibn Malik od Glasnika vere, sallallahu alejhi ve sellem pripoveduje, da je rekel: "Odhod v borbo na Allahovi poti zjutraj in povratek z nje zvečer je boljše od tega sveta in vsega na njem." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Selmana se prenaša, da je rekel: "Slišal sem Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ko je rekel: 'En dan in noč preživeta na mejni utrdbi (ribat) sta boljša kot postiti se in moliti mesec dni, če pa tam umre, mu bo tekla nagrada za dela, katera bi drugače naredil, bil bo oskrbovan in prizaneseno mu bo izpraševanje Munkirja in Nekirja.' " (zabeležil Muslim)
Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je prav tako rekel: "Kdor umre, da predhodno nikoli ni korakal v borbo na Allahovi poti, niti ga je za njo vleklo srce, je umrl s seboj noseč eno od lastnosti svetohlinstva." (zabeležil Muslim)
Muslim navaja, da je slišal od Ibn Sehma, on pa od Abdullaha ibn El-Mubaraka, da je rekel: "Mišljenja smo, da je bilo tako v obdobju Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem," medtem ko En-Nevevi na to pravi: "To, kar je rekel Ibn El-Mubarak, je morda točno. Vendar je več ostalih reklo, da je pomen navedenega hadisa splošen. Z njim se je hotelo reči, da tisti, ki tako dela, spominja na svetohlince, ki so manjkali v borbi z Allahovim Poslancem sallallahu alejhi ve sellem, tj. da je manjkanje v borbi eden od znakov svetohlinstva (nifaka)."
Od Ebu Hurejre se prenaša, da je rekel: "Slišal sem Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ko je rekel: 'Primer borca na Allahovi poti je kakor primer tistega, ki se (neprekinjeno) posti in moli. Allah je borcu na Njegovi poti zagotovil, da ga bo v primeru smrti sprejel v Raj, če pa ne umre, da se v svojo hišo varno vrne z nagrado in plenom.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Ibn Omarja se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ko boste kupovali in prodajali na kredit, ko se boste posvetili samo poslom tega sveta, ko boste zadovoljni s setvijo in ko opustite borbo na Allahovi poti, vam bo Allah dal takšno ponižanje, katerega z vas ne bo odstranil, vse dokler se ponovno ne vrnete k svoji veri." (zabeležil Ebu Davud)
El-Albani je komentirajoč navedeni hadis rekel: "Pod zavzetostjo s setvijo, ki se omenja kot eden od vzrokov ponižanja, ki se lahko doživi, se ne misli na samo sejanje in skrb za setev, ampak na preokupiranost lastnika s tem, zaradi česar zanemarja borbo na Allahovi poti. Na to se v hadisu misli. Setev, ki ne napeljuje na zgoraj navedeno, ne le da je dovoljena, temveč v številnih drugih hadisih tudi pohvaljena. Glede na to tukaj ni nejasnosti."
PRIMER IZ ISLAMSKE ZGODOVINE
Ez-Zehebi beleži, da je Ibn El-Mubarak kot borec iz mejne utrdbe v Turtusu, leta 175 po hidžri poslal pismo El-Fudejlu ibn Ijadu s sledečimi verzi:
Ko je El-Fudajl prebral pismo, je zajokal in rekel: "Zares je Ebu Abdur-Rahman [Ibn El-Mubarak] povedal resnico in zagotovo mi je svetoval."
VRLINE UMIRANJA NA ALLAHOVI POTI
Od Enesa se prenaša, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Nihče, ki bo vstopil v Raj, si ne bo želel vrnitve na ta svet in da gre ponovno skozi to, skozi kar je šel, razen mučenik. Edinole on si zaradi časti, ki mu je izkazana, želi ponovno vrniti na ta svet, da bi še desetkrat umrl."(zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Ebu Hurejre se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Prisežem pri Tistem, v Čigar roki je moje življenje, neprestano sem si želel, da bi krenil v borbo na Allahovi poti in umrl, pa zopet krenil v borbo in umrl, pa zopet krenil v borbo in umrl." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Abdullaha ibn Amra ibn El-Asa se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Mučeniku bo odpuščeno vse, razen dolg." (zabeležil Muslim)
Od El-Miktada ibn Ma'di Keriba se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Mučenik se odlikuje s šestimi lastnostmi: s prvim brizganjem krvi mu bodo odpuščeni grehi in zagledal bo svoje mesto v Raju, prizaneseno mu bo trpljenje v grobu, prizanesene mu bodo strahote Sodnega dneva, zagotovo bo ogrnjen s plaščem imana, za žene mu bodo dane Rajske hurije, črnih in velikih oči, in dana mu bo možnost, da se zavzame za sedemdeset oseb iz svoje družine." (zabeležili Et-Tirmizi, Ibn Madža in Ahmed)
Od enega od Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem družabnikov se prenaša, da ga je nek človek vprašal: "Allahov Poslanec, kako da bodo tudi verniki v svojih grobovih skušani, razen mučenik?" pa mu je odgovoril: "Dovolj mu je bilo skušnjav od bliskanja sabelj." (zabeležil En-Nesai)
SVETLI PRIMERI
Od Enesa se pripoveduje, da je rekel: "Moj stric Enes ibn En-Nedr je manjkal v bitki na Bedru, pa je rekel: 'Allahov Poslanec, manjkal sem v prvi bitki, katero si vodil proti mnogobožcem. Če me Allah pusti živeti, da dočakam sodelovanje v neki drugi bitki proti mnogobožcem, boš videl, kaj bom naredil.' Ko so v bitki na Uhudu muslimani ostali nepokriti [z lokostrelci], je rekel: 'O, Allah! Opravičujem se Ti zaradi tega, kar so storili (tj. družabniki). Opravičujem se Ti, da jaz nimam nič s tem, kar počnejo (tj. mnogobožci).' Zatem je krenil naprej, kjer ga je srečal Sa'd ibn Mu'az, komur je rekel: 'Sa'd ibn Mu'az! Raj! Prisežem pri En-Nedirjevem Gospodarju, izpod Uhuda čutim njegov vonj!' Sa'd je [kasneje] rekel: 'Allahov Poslanec, jaz nisem imel moči narediti tega, kar je naredil on.' "
Enes (tj. prenašalec hadisa) je nadaljeval: "Na njegovem telesu smo našli osemdeset in nekoliko ran od udarcev sablje, vbodov kopja in vbodov puščic. Našli smo ga ubitega. Mnogobožci so ga tako razmrcvarili, da ga nihče ni mogel prepoznati, razen njegova sestra po njegovih prstnih jagodicah."
Enes nadaljuje: "Verjeli smo, da je njegov in njemu podobni primeri povod za razodetje ajeta: 'Med verniki so možje, ki uresničujejo tisto, kar so se zaobljubili Allahu. In med njimi je tisti, ki je izpolnil svojo zaoljubo in med njimi je tisti, ki čaka. In ničesar niso spremenili.' " (Kur'an; 33:23) (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Ebu Hurejre se pripoveduje, da je rekel: "Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem in njegovi družabniki so pohiteli, da na Bedr pridejo pred mnogobožci. Ko so mnogobožci prišli, je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem [svojim družabnikom] rekel: 'Vstanite in pohitite v Raj, ki je širok kakor nebesa in Zemlja!' pa je Umejr ibn El-Hamam rekel: 'Ah! Ah!' nakar ga je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem vprašal: 'Kaj te je napeljalo, da rečeš: Ah! Ah!' pa mu je odgovoril: 'Prisežem pri Allahu, Allahov Poslanec, nič drugega kot upanje, da bom njegov prebivalec!' Nato mu je rekel: 'Bil boš njegov prebivalec.' Potem je iz svoje torbe vzel nekaj datejev in jih začel jesti, nato pa rekel: 'Bilo bi predolgo, če bi živel, dokler ne pojem teh datljev,' pa jih je odvrgel in se boril vse dokler ni bil ubit." (zabeležil Muslim)
Od Ibn Omarja se prenaša, da je rekel: "Bili smo v nekem bizantinskem mestu, ko se je pred nas postavila velika v vrste razvrščena skupina Bizantincev. Pred njih se je postavila prav tako velika ali še večja skupina muslimanov. Poveljnik tabora je bil Ukbe ibn Amir, skupine pa Fudala ibn Ubejd. Nek človek musliman je krenil naravnost proti taboru Bizantincev in vstopil med njih, pa so ljudje vzkliknili: 'SubhanAllah! Ta se z lastnimi rokami meče v pogubo.'
Nato je Ebu Ejjub El-Ensari rekel: 'O, ljudje! Mar tako tolmačite ta ajet? On je razodet vezan za nas, ensarije, potem ko je Allah pomagal islamu in potem ko so njegovi pomagači postali številni. Eni drugim smo potiho govorili, da nas ne bi slišal Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, da smo izgubili imetje, da je Allah pomagal islamu in da so njegovi pomagači številni, kaj ko bi ostali in poskušali popraviti naša imetja ter nadoknadili izgubljeno, pa je s povodom tega Vzvišeni Svojemu Glasniku vere razodel, kako nam bo odgovoril na to, kar smo govorili. To so bile besede Vzvišenega: 'In ne mečite se z lastnimi rokami v pogubo,' (Kur'an; 2:195) tako da je bila poguba ostati pri svojem imetju, posvetiti se njegovemu popravljanju in izostati iz pohoda v borbo.' Zato Ebu Ejjub nikoli ni manjkal v borbi na Allahovi poti, ampak je odšel na vsak pohod, vse dokler ni umrl na ozemlju Bizantincev, kjer je tudi pokopan." (zabeležil Et-Tirmizi)
Komentarji
Objavite komentar