Preskoči na glavno vsebino

ALI SMO RAZUMELI TEVHID?

Ko je svoje študente že nekajkrat poučeval svojo knjigo Kitabu-tevhid, jo je Muhammed ibn Abdul-Vehhab hotel ponoviti še enkrat. Njegovi študenti so rekli: "O, šejh, želimo se učiti kako drugo knjigo, knjigo fikha ali hadisov."

Šejh je vprašal: "Zakaj?"

Njegovi študenti so rekli: "Razumeli smo tevhid. Želimo se učiti neko drugo znanost."

Šejh je odgovoril: "Počakajte, moram razmisliti o tem."

Nekaj dni kasneje je šejh prišel v učilnico z zaskrbljenim izrazom na obrazu. Njegovi študenti so vprašali za razlog.

Šejh jim je odgovoril, da je naletel na nekaj, kar ga je močno razjezilo. "Preneseno mi je bilo, da so prebivalci ene hiše pred dvemi vrati žrtvovali petelina (za džinna). Poslal sem nekoga, da to preveri."

Nekaj dni kasneje je šejh rekel: "Niso žrtvovali za nikogar drugega poleg Allaha. Vendar je bil tam nekdo, ki je zagrešil prešuštvo s svojo materjo."

Njegovi študenti so šokirano vzkliknili: "Naj nas Allah obvaruje! Zagrešil je prešuštvo s svojo materjo?! Naj nas Allah obvaruje! Zagrešil je prešuštvo s svojo materjo?!"

Šejh islama jim je takrat pokazal neznanje v njihovi izjavi: Razumeli smo tevhid. In da je to ena od najhujših hudičevih spletk (pasti).

Študentje so vzkliknili in izrazili jezo za greh, vendar se njihova srca niso razjezila, ko je omenil veliki širk, žrtvovanje nekomu drugemu poleg Allaha, kar odpelje osebo iz islama. Velik greh so smatrali za nekaj hujšega od širka. To se dogaja tudi danes. Jezni smo, ko vidimo nek greh, kadar pa slišimo ali vidimo ljudi, da delajo širk el-ekber (veliki širk), to naših src ne pretrese.

Eden od selefov, imam Ebu El-Alijah je rekel: "Potoval bi več dni, dokler ne bi srečal nekega človeka, in prvo, kar bi opazil v zvezi z njim, je njegova molitev. Če je svojo molitev opravljal perfektno in pravočasno, bi ostal z njim in poslušal znanje, ki ga je imel. Če pa vidim, da je nemaren do molitve, ga zapustim in sam sebi rečem, da je on do stvari mimo molitve še bolj nemaren (v smislu, če je takšen v odnosu do molitve, kakšen je šele v odnosu do nečesa manjšega od molitve)." (Hiljat El-Evlija, 2/312)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...