ZEKAT

Kur'anska beseda zekat in pomen, ki ga prenaša, kolikor nam je znano, nima ustrezne besede v nobenem drugem jeziku. To ni le oblika miloščine, davek ali dajatev, niti ni le izražanje same prijaznosti, temveč vse to skupaj in še veliko več. To ni le odbitek določenega odstotka od lastnine osebe, temveč obilna obogatitev in spiritualna investicija. To ni le prostovoljni prispevek neki osebi ali za neko zadevo, niti ni državni davek, kateremu se iznajdljiva oseba lahko izogne, temveč je dolžnost zapovedana od Boga, s katero so se v interesu družbe kot celote obvezali vsi muslimani.

Kur'anska beseda zekat ne vključuje samo miloščine, dajatve, prijaznosti, davka, prostovoljnih prispevkov itn., ampak vsemu temu dodaja vdanost Bogu ter spiritualen in tudi moralen motiv. Zato za besedo zekat ni nobene ustrezne besede, to pa je zaradi popolnosti in izvirnosti Božje Knjige, Kur'ana.

Dobeseden in preprost pomen zekata je čistoča. Strokoven pomen besede označuje letno količino v naturalijah ali denarju, katerega mora premožen musliman razdeliti med upravičene prejemnike. Vendar je verski in spiritualni pomen zekata veliko bolj globok in živahen, prav tako pa tudi njegova humanitarna in družbeno-politična vrednost. Sledi razlaga daljnosežnih posledic zekata:

• Zekat očisti lastnino premožnih ljudi in jo razbremeni deleža, ki ji ne pripada več, tj. deleža, ki mora biti razdeljen med upravičene prejemnike. Ko je zekat plačljiv, se mora določen odstotek imetja nemudoma razdeliti na pravilen način, saj lastnik nima več moralnega niti zakonskega lastništva nad tem odstotkom. Če tega ne stori, potem dejansko zadržuje nekaj, kar mu ne pripada, to pa je korupcija in golo poseganje v tuje pravice v vsakem pogledu, moralnem in spiritualnem, zakonskem in ekonomskem. To pomeni, da nezakonito zadržan odstotek celotno imetje naredi nečisto in ogroženo. Prav nasprotno, če je delež za revne razporejen in razdeljen med upravičene prejemnike, potem preostali del imetja postane čist in spodoben. Čist kapital in spodobno lastništvo sta prva predpogoja za trajno blaginjo in poštene kupčije.

• Zekat ne očisti le imetja darovalca, temveč njegovo srce očisti tudi sebičnosti in pohlepa po bogastvu. V zameno za to srce prejemnika očisti zavisti in nevoščljivosti, sovraštva in nelagodja; in namesto tega v njegovem srcu vzgoji dobro voljo ter tople želje za darovalca. Posledično se bo družba kot celota očistila in se osvobodila razrednih konfliktov in sumničenja, slabih občutkov in nezaupanja, korupcije in družbenega razkroja ter vseh ostalih podobnih bolezni.

• Zekat do najmanjše mere ublaži trpljenje potrebnih in revnih članov družbe. To je najboljša uteha za manj srečne ljudi, hkrati pa glasen poziv vsem, naj zavihajo rokave in povečajo svoje imetje. Za potrebne pomeni, da je to že po naravi zasilen ukrep in da se ne smejo zanesti le na to, ampak morajo narediti tudi nekaj zase kot tudi za druge. Za darovalca je topel poziv, naj zasluži še več, da bo drugim koristil še bolj. Zekat je za vse vpletene strani direktno, kot tudi indirektno, odprt zaklad spiritualne investicije, ki bo obilno poplačana.

• Zekat je zdrava oblika notranje zaščite pred sebičnim pohlepom ter družbeno razklanostjo in pred vsiljevanjem ter prodiranjem uničevalnih ideologij. To je učinkovit instrument za gojenje duha družbene odgovornosti na strani darovalca in občutek varnosti ter pripadnosti na strani prejemnika.

• Zekat je živahna manifestacija spiritualnega in humanitarnega duha pri občutljivih interakcijah med posameznikom in družbo. To je jasna ilustracija dejstva, da čeprav islam ne ovira privatnih podjetij in ne obsoja privatne lastnine, kljub temu ne tolerira sebičnega in pohlepnega kapitalizma. To je izraz splošne filozofije islama, ki predstavlja zmerno in srednjo, pozitivno in učinkovito smer med posameznikom in družbo, med prebivalcem in državo, kapitalizmom in socializmom, ter materializmom in spiritualnostjo