Preskoči na glavno vsebino

ZAKAJ OBSTAJA ZLO?

Od človeškega nasilja v vojnah, bombardiranja in brutalnih množičnih pobojev, do naravnih katastrof, potresov in poplav ... Zaradi takšnih stvari so umrli številni ljudje, mnogi pa cela življenja preživijo v žalosti. Ob vsej tej bridkosti si ne moremo pomagati, da se ne vprašamo, zakaj? Zakaj je moj otrok umrl, preden je okusil dobre stvari v življenju, saj so ga tisti zlobni ljudje ubili, nato pa pobegnili? Zakaj je prišla poplava in odnesla tiste dobre ljudi, medtem ko so se ji ostali izognili?

Zakaj obstaja zlo, je eno od najpogostejših filozofskih vprašanj, na katerega različni misleci ne najdejo skupnega odgovora. Poskušajmo si odgovoriti na to vprašanje.

ALLAH HOČE, DA SMO SVOBODNI

Da. Rojeni smo svobodni in svoboda sproža napake. Vendar je vprašanje, kako bi lahko bili svobodni, če ne bi imeli možnosti delanja dobrega in zla, ter izbrati med pobožnostjo in grešenjem? Kakor nas je Allah ustvaril svobodne, bi nas lahko ustvaril nesvobodne, s popolno podreditvijo Njemu. Vendar je bolj dostojanstveno, da smo svobodni in trpimo, kot pa popolnoma zasužnjeni in srečni. Zato nam Allah dopušča, da grešimo, trpimo in se učimo, to pa je ena od modrosti, ki se skriva za zlom, saj nam Allah ne ukazuje, naj delamo zlo, ampak nam le dopušča, da ga delamo.

DOBRO JE PRAVILO IN ZLO JE IZJEMA

Če dobro pomislimo, odkrijemo, da je zdravje pravilo, medtem ko je bolezen izjema. Stabilnost Zemlje je pravilo, medtem ko je potres izjema in traja le nekaj minut. Vojna je kratko obdobje težav med dolgimi obdobji miru.

V VSAKEM ZLU OBSTAJA DOBRO

To je še en razlog, zakaj obstaja zlo. V bolezni se razvijejo protitelesa in preko bolečine ter trpljenja postanemo močnejši. Potresi sprostijo pritisk v Zemlji in premikajo gorovja, ki jo stabilizirajo. Vulkani bruhajo kovine in Zemljo prekrijejo z zelo rodovitno prstjo. Vojne poenotijo narode in jim pomagajo, da se združijo v zveze in zavezništva. Ne samo to, v vojnah so nastala nekatera največja tehnološka odkritja in izumi, kot so penicilin, rakete in letala. Iz kače dobimo protistrup, iz mikrobov pa cepiva.

POMANJKLJIVOSTI DEFINIRAJO LEPOTO SVETA

Zemlja postane lepa z obstojem njenih napak, kakor lok postane uporaben šele, ko je ukrivljen; raven ne bo streljal. Lepoto spoštujemo, ker poznamo grdoto, tako je tudi z zdravjem in boleznijo, pravilnostjo in nepravilnostjo.

Življenja ne sestavlja le eno poglavje, ki se konča z našo smrtjo, ampak je kakor roman z večimi poglavji. Romana ne moremo soditi po prvem poglavju, niti ga ne smemo zavrniti samo zato, ker nam ni všeč njegova platnica. Ljudje si želijo življenja brez smrti, bolezni, staranja in žalosti; želijo biti popolni. Ampak popoln je samo Allah in nihče nima pravice biti čaščen, razen On.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...