VRSTE SRC

Ker je srce opisano kot posedovalec življenja ali smrti, je klasificirano v tri vrste.

ZDRAVO SRCE

To je resnicoljubno in zdravo srce. To je edina vrsta srca, katerega oseba na Sodnem dnevu lahko prinese k Allahu, ki ga bo rešila. Allah Vzvišeni pravi:

Dan, ko ne bo koristilo bogastvo ne sinovi, razen tistemu, ki pride k Allahu z zdravim srcem. (Kur'an; 26:88-89)

Ljudje so resnicoljubno in zdravo srce opisali na različne načine, vendar se vsi vrtijo okrog naslednjega osnovnega koncepta:

Resnicoljubno in zdravo srce je tisto, ki je varno pred vsakršno meseno strastjo, ki nasprotuje Allahovi zapovedi in prepovedi. Varno je pred vsakršnim dvomom in negotovostjo, ki bi zatemnila ali nasprotovala Njegovi besedi. Varno je pred suženjstvom komurkoli poleg Njega; kakor je varno pred iskanjem sodbe od kogarkoli poleg Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Tako preko ljubezni do Allaha in iskanja sodbe od Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, postane zdravo. Zdravo postane preko strahu in upanja, zaupanja in zanašanja, pokoravanja in ponižnosti Njemu; v vseh okoliščinah daje prednost temu, kar zadovoljuje Njega in se oddalji od vsega, kar bi Ga na kakršenkoli način lahko ujezilo. To je realnost suženjstva ('ubudijje), ki je lahko usmerjeno samo k Allahu Edinemu.

Tako je resnicoljubno in zdravo srce tisto srce, ki je varno pred zagrešitvijo katerekoli oblike širka, služenje pa je usmerjeno izključno in čisto za Allaha. Želje, ljubezen, zaupanje, zanašanje, pokoravanje, ponižnost, strah in upanje je samo za Allaha in vsa dejanja so čista za Njega. Torej če ljubi, ljubi zaradi Allaha; če sovraži, sovraži zaradi Allaha, če daje, daje zaradi Allaha, če zadržuje, zadržuje zaradi Allaha.

Vendar to ne zadostuje, dokler srce ne postane varno pred predanostjo in odhajanjem k nekomu drugemu poleg Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem za sodbo. Takšno srce z njim, sallallahu alejhi ve sellem naveže čvrsto vezo, s katero v izjavah in dejanjih sledi in uboga samo njega. Zato je sodnik v teh zadevah – večjih in majhnih – tisto, s čimer je prišel Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem. Torej srce se glede verovanja, govora ali dejanj v nobeni zadevi ne postavlja pred njega. Allah Vzvišeni pravi:

O, vi, ki verujete! Ne postavljajte se pred Allaha in Njegovega Poslanca. (Kur'an; 49:1) 

To je realnost zdravega in resnicoljubnega srca, kateremu sledi zmaga in sreča.

MRTVO SRCE

To je srce, ki ne vsebuje nobenega življenja. Ne pozna svojega Gospodarja in Ga ne časti s podrejanjem Njegovim zapovedim ter delanjem tistega, kar On ljubi in s čimer je zadovoljen. Namesto tega je suženj svojim mesenim strastem, skušnjavam in užitkom; nemaren in brezbrižen do tega, če vodijo k nezadovoljstvu njegovega Gospodarja in k Njegovi jezi ali ne. Zato časti nekoga drugega poleg Allaha – svojo ljubezen, upanje, zadovoljstvo, nezadovoljstvo, poveličevanje in predanost usmerja k drugemu poleg Njega. Če ljubi, ljubi zaradi svojih primitivnih strasti; če sovraži, sovraži zaradi svojih primitivnih strasti; če daje, daje zaradi svojih primitivnih strasti; če zadržuje, zadržuje zaradi svojih primitivnih strasti. Prednost daje svojim primitivnim strastem in te so mu dražje od zadovoljstva njegovega Gospodarja.

Primitivne strasti so njegova lestev, mesene strasti so njegov voditelj, nevednost gonilna sila in nemarnost plovilo, na katerega se vkrca. Povsem je prevzet s sledenjem svojih tostranskih strasti. Zaradi omamljenosti s svojimi primitivnimi strastmi in ljubezni do minljivih stvari je pripeljan do norosti. Poziv k Allahu in prebivanju na onostranstvu sliši z oddaljenega mesta in se ne odziva iskrenemu nasvetu. Sledi vsakemu zvitemu hudiču in svet je razlog za njegovo jezo in njegovo zadovoljstvo. Primitivne strasti so ga porazile in ga oslepile za vse ostalo razen za zablodo.

Mešanje z osebo, ki ima takšno srce, je bolezen, druženje z njim strup in sedenje z njim propad.

BOLNO SRCE

To je srce, ki vsebuje življenje, vendar ima tudi napako. Ima dva impulza, ki ga pozivata: eden vodi v življenje in drugi vodi v smrt. Sledi tistemu od dveh, ki prevlada. Vsebuje ljubezen do Allaha, vero v Njega, iskrenost do Njega, ter zaupanje in zanašanje na Njega – stvari, ki so bistvene za njegovo življenje. Prav tako vsebuje ljubezen do svojih mesenih strasti, z dajanjem prednosti njim in vnetostjo, da jih doseže. Vsebuje zavist, nadutost, samoobčudovanje in ljubezen do položaja preko doseganja vodstva – stvari, ki neizogibno vodijo k njegovemu uničenju in propadu.

Konstantno ga preizkušata dva vabilca: eden ga poziva k Allahu, Njegovemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem in prebivališču na onostranstvu, drugi pa ga poziva k minljivim, tostranskim stvarem. Odzove se tistemu, ki je v določenem trenutku bližji in vplivnejši.

Tako je prva vrsta srca živo, ponižno, nežno, skrbno in pozorno srce. Druga vrsta je trdo, suho in mrtvo srce. Tretja vrsta je bolno srce, ali je bližje odrešitvi ali je bližje opustošenju. Allah te vrste src omenja v besedah:

In pred teboj nismo poslali nobenega poslanca ne glasnika vere, da ob njegovi recitaciji, hudič ni vrgel nečesa v recitacijo. A Allah je odstranil, kar je vrgel hudič, potem pa je Allah vzpostavil svoje verze. In Allah je El-Alim (tj. Tisti, ki vse ve) in El-Hakim (tj. Najmodrejši). Da bi tisto, kar je vrgel hudič, naredil za preizkušnjo tistim, v čigar srcih je bolezen in čigar srca so otrdela. In zares so krivičniki zagotovo v globokem razkolu. In da bi tisti, katerim je dano znanje, vedeli, da je resnica od tvojega Gospodarja, da verujejo Vanj in da se njihova srca ponižno predajo. In zares Allah usmerja tiste, ki verujejo v Ravno pot. (Kur'an; 22:52-54)

V teh treh verzih je Allah omenil dve vrsti src, ki sta postavljeni na preizkušnjo in eno vrsto, ki je odrešena. Dve vrsti src, ki sta postavljeni na preizkušnjo, sta bolno in trdo srce. Odrešeno srce je srce vernika, ki je ponižno pred svojim Gospodarjem, umirjeno in zadovoljno z Njim, predano in pokorno Njemu.

Od srca in ostalih udov ter organov je zaželeno, da so zdravi in nepoškodovani, da lahko delajo tisto, kar je v soglasju z njihovo naravo in tako izpolnijo namen, zaradi katerega so bili ustvarjeni. Odstopanje src od vztrajnosti v pokornosti (tj. istikama) je lahko, bodisi zaradi brezčutnosti in otrdelosti, bodisi zaradi odsotnosti delanja tistega, kar se od njega zahteva. V tem pogledu je kakor nem jezik ali kakor slepo oko.

Zato so bila srca klasificirana v tri vrste:

1) Zdravo in nepoškodovano srce, ki ne vsebuje nobene motnje, ki bi mu preprečila sprejemanje resnice in ljubezen do nje. Zato je njegovo razumevanje resnice pravilno in sprejema jo s popolno predanostjo.

2) Mrtvo, trdo in suho srce, ki ne sprejema resnice niti se ji predaja.

3) Bolno srce – ko prevlada njegova bolezen, se pridruži vrstam mrtvih in trdih src, ko pa prevlada njegovo zdravje, se pridruži vrstam resnicoljubnih in zdravih src.

Karkoli hudič usmeri k osebi, ko srce sliši določene besede ali predloge, ta sumničenja in dvomi na drugi dve vrsti src delujejo kot skušnjava, a služijo kot nadaljnja krepitev resnicoljubnega in zdravega srca, ker živo srce vse to zavrača, tega ne mara in ga jezi, saj resnica temu nasprotuje. Zato se preda resnici in je zadovoljno z njo. Zaveda se prevare, s katero ga skuša hudič in zato poveča spoštovanje in prepričanost v resnico, ljubezen do nje in zavračanje zablode. Vendar srce, ki je glede tega, kar je k njemu usmeril hudič, dano na preizkušnjo, ostane v dvomu in sporu.

Huzejfe bin El-Jeman je rekel, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Srcu bodo skušnjave predstavljene na enak način, kakor se razprostira rogoznica, slama po slami. Vsako srce, ki jih sprejme, na njemu se bo pojavila črna pika. Vsako srce, ki jih odbije, na njemu se bo pojavila bela pika, vse dokler srce ne postane eno od dveh vrst: črno, zamazano srce, kakor prevrnjen pehar; ne prepozna dobrega in ne obsoja zla, vse kar pozna so primitivne strasti; in belo srce, kateremu te skušnjave ne bodo škodile, vse dokler obstajajo nebesa in Zemlja." (zabeležil Muslim)

Napad skušnjav na srce je povezal s prepleteno slamo v peharju. Srca je razdelil na dve vrsti glede na to, kako reagirajo na skušnjave:

1) Srce, ki se namoči v skušnjave, ko jim je izpostavljeno, kakor se goba napije vode. Zato se na njem pojavi črna pika in te skušnjave še naprej sprejema, dokler ne postane popolnoma črno in obrnjeno. To je pomen njegovih besed: "... kakor prevrnjen pehar," tj. obrnjen.

Potem, ko postane črno in obrnjeno, je izpostavljeno sledečima nevarnima boleznima, ki ga potiskata v uničenje:

• Zmeda pri dobrem in zlu, tako da ne pozna dobrega ali pa ne zavrača zla. Prav tako je možno, da bolezen osebo prevara v verovanje, da je dobro zlo, zlo pa dobro, da je Sunnet novotarija, novotarija pa Sunnet, da je resnica zabloda, zabloda pa resnica.

• Dajanje prednosti svojim primitivnim strastem pri iskanju sodbe, namesto temu, s čimer je prišel Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, popuščanje tem strastem in sledenje teh.

2) Belo srce, ki je zažarelo s svetlobo vere. Njegovo prebivališče je bilo razsvetljeno. Ko se mu predstavi skušnjava, jo zavrne in odstrani, tako pa se njegova svetloba, blišč in moč poveča. 

Skušnjave, ki so predstavljene srcem, so vzroki za njihove bolezni. To so skušnjave primitivnih strasti in dvomov, skušnjave brezciljnega tavanja in blodnje, skušnjave grehov in novotarij, ter skušnjave zatiranja in neznanja.

Ashabi so srca razdelili v štiri kategorije, kakor je avtentično preneseno od Huzejfe bin El- Jemana: "Srca so v štirih kategorijah: Srce, ki je bilo izključno razsvetljeno s sijočim plamenom in to je srce vernika. Zaprto srce in to je srce nevernika. Obrnjeno srce in to je srce svetohlinca – znal je le zavračati in iskal je le kako postati slep. In srce, ki ima dva impulza: impulz, ki poziva k veri, in impulz, ki poziva k svetohlinstvu: pripada impulzu, ki je izrazitejši." (zabeležil Ibn Ebi Šejba; El-Iman, str. 17, sahih isnad)

Srce, ki je bilo izključno razsvetljeno, je srce, ki se je ločilo od vsega poleg Allaha in Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Tako se je ločilo in se obvarovalo pred vsem, razen resnico.

Zaprto srce se nanaša na srce nevernika, ker je zavit v tančico in pokrivalo, zato ga svetloba znanja in vere ne more doseči. To je kakor v Allahovih besedah, ki se nanašajo na jude:

In rekli so: "Naša srca so zapečatena." (Kur'an; 2:88)

Tančica je prekrivalo, katerega je Allah postavil na njihova srca, kot obliko kazni za njihovo zavračanje resnice in nadutost pri njenem sprejemanju. To je skrita tančica v Njegovih besedah:

In ko recitiraš Kur'an med tabo in tiste, ki ne verujejo v onostranstvo, postavimo skrito tančico. In preko njihovih src Smo postavili prekrivalo, da ne razumejo, in v njihova ušesa gluhost. (Kur'an; 17:45-46)

Ko so ljudje s to vrsto srca opomnjeni, naj očistijo svoj tevhid in sledenje (ittiba'), se obrnejo na svojih petah in zbežijo! In prosimo Allaha, da nas obvaruje pred kufrom.

Obrnjeno srce se nanaša na srce svetohlinca, kakor Allah pravi:

Pa kaj vam je, da ste o svetohlincih (razdeljeni) v dveh skupinah? Allah jih je vrnil (v nevero), zaradi tega kar so si prislužili. (Kur'an; 4:88)

Kar pomeni, da so se zaradi delanja napačnih dejanj vrnili v zablodo, v kateri so že bili. To je najhudobnejše srce in najnizkotnejše od njih, saj veruje, da je zabloda resnica, zato ljubezen in zvestobo usmerja k tistim, ki sledijo zablodi. Prav tako veruje, da je resnica zabloda in sovražnost usmerja k tistim, ki sledijo resnici. In prosimo Allaha, da nas obvaruje pred nifakom.

Srce, ki ima dva impulza, se nanaša na srce, ki ni ustaljeno v veri, ker se ni posvetilo izključno resnici, s katero je Allah poslal Svojega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem.

Namesto tega vsebuje nekaj vere in nekaj njenega nasprotja: včasih je bližje neveri kot veri, včasih pa je bližje veri kot neveri. Srce sledi temu, kar je v tistem trenutku močnejše in vplivnejše.

In prosimo Allaha, da naša srca naredi zdrava.