Hišam ibn Urve je od svojega očeta prenesel sledeče: "Gangrena mi je zajela nogo, pa mi je bilo rečeno: 'Ali hočeš, da ti pokličemo zdravnika?' Odgovoril je: 'Če želite.' Prišel je zdravnik in rekel: 'Dal ti bom pijačo, ki te bo omamila, da boš izgubil zavest.' Urve je rekel: 'Pojdi ti po svojih opravkih. Ne smatram, da ljudje lahko pijejo pijačo, od katere izgubijo razum, tako da ne vedo niti za svojega Gospodarja.' Zatem mu je bila, medtem ko smo stali okrog njega, z žago odžagana leva podkolenica, od njega pa nismo slišali niti glasu. Potem ko je bila noga odžagana, je rekel: 'O, Allah! Če nekaj vzameš, pustiš drugo, a če preizkušaš, potem odpuščaš.' To noč ni izpustil recitacije odlomka iz Kur'ana, ki ga je običajno recitiral." (Tehzibul-kemal (20/20-21))
Amir ibn Salih je od Hišama ibn Urveta prenesel, da je rekel: "Moj oče se je napotil k Velidu ibn Abdul-Meliku. Ko je prišel do neke doline, je začutil, da nekaj ni v redu z njegovo nogo in da se je na njej pojavila rana. Na kratko za tem je občutil močno bolečino. Ko je prišel do Velida, mu je rekel: 'O, Ebu Abdullah! Odsekaj jo!' Velid mu je odgovoril: 'Naj to stori nekdo drug.' Poklicali so zdravnika, ki mu je rekel: 'Popij to uspavalno sredstvo,' kar je zavrnil. Zdravnik mu je na polovici podkolenice odsekal nogo, medtem ko je on le ponavljal: 'Hasse, hasse (Oh, oh).' Velid je rekel: 'Nisem videl starca s takšnim potrpljenjem kot on.'
Na tem potovanju je dal Allah Urvetu še eno preizkušnjo v izgubi njegovega sina Muhammeda. Mezeg ga je udaril in usmrtil, od Urveta pa nismo mogli slišati niti besede pritoževanja. Ko smo bili v ravni dolini Nadil Bura, je rekel: 'Od tega našega potovanja smo se utrudili,' in zrecitiral: 'O, Allah! Podaril si mi sedem otrok. Vzel si mi enega in pustil šest. Podaril si mi štiri ude telesa (dve roki in dve nogi). Vzel si mi enega in pustil tri. Če sem preizkušan, upam, da bom postal čist grehov, saj ko preizkušaš, odpuščaš, a kadar nekaj vzameš, pustiš nekaj drugega.' " (Tarihul-islami (6/247))
To je primer resničnega in iskrenega verovanja v potrpežljivosti ob nesrečah in v zadovoljstvu z Allahovo odredbo. Koliko ljudi trdi, da verujejo, ko pa jih zadane neka nesreča, je njihovo verovanje omajano in začnejo grdo misliti o Allahu. Primeri resničnega in iskrenega verovanja so plodovi verovanja, ki se rodijo iz močne vere in ljubezni do Milostnega. Allahov suženj ni zmožen tako lepo trpeti, če njegovo verovanje in njegovo čvrsto prepričanje ni na najvišji stopnji. Urve se je pogosto postil, vsako noč recitiral tretjino Kur'ana in dobro utrdil vse predaje, ki jih je slišal od svoje tete Aiše, naj je Allah z njo zadovoljen, tri leta pred njeno smrtjo.
Prenaša se, da je pogledal svojo odsekano nogo in rekel: "Allah najbolje ve, da z njo nisem šel v nekaj, kar je prepovedano, a da sem se pri tem tega zavedal."
Naj se Allah usmili naših predhodnikov in naj jih Allah nagradi z najboljšo nagrado. Dostavili so nam predaje Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem in nam na svojih primerih pokazali iskreno služenje Vzvišenemu Allahu, svojo potrpežljivost in svojo borbo na Allahovi poti. Brez dvoma nam ti primeri in tudi vrhunsko znanje ter delovanje, prikazujejo blagoslov Razodetja, ki je bilo razodeto Muhammedu sallallahu alejhi ve sellem in blagoslov njegovega poslanstva.
Komentarji
Objavite komentar