Preskoči na glavno vsebino

UMMU SULEJM, SOPROGA EBU TALHE

Enes je povedal: "V času, ko je bil Ebu Talha odsoten (pri Glasniku vere sallallahu alejhi ve sellem), je njegov sin zbolel, nato pa umrl. Ko je njegova žena videla, da je umrl, je nekaj pripravila in ga skrila v nekem delu hiše. Ko je prišel Ebu Talha, je vprašal: 'Kako je deček?' Odgovorila je: 'Duša se mu je umirila in upam, da se je spočil.' Ebu Talha je pomislil, da je žena govorila resnico (tj. da je otrok ozdravel). Šele ko se je zdanilo in se je okopal ter hotel oditi, mu je žena rekla, da je deček umrl. Potem ko je s Poslancem sallallahu alejhi ve sellem klanjal jutranjo molitev (salatul-fedžr), je Glasnika vere sallallahu alejhi ve sellem obvestil o tem, kar se je zgodilo med njima (kot partnerjema). Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: 'Naj vama Allah podari blagoslov v vajini noči.' Eden od ensarij je rekel: 'Videl sem, da sta imela kasneje devet otrok in vsi so se naučili Kur'an na pamet.' " (zabeležil El-Buhari)

V nekaterih predajah se beleži, da je Ummu Sulejm, potem ko je rodila, z otrokom prišla k Allahovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem, kateremu je Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem z datljem podrgnil nebo (v ustih) in mu nadel ime Abdullah.

Hafiz ibn Hadžer je za Enesove besede: "Nekaj pripravila," rekel: "Ebu Talhi je pripravila hrano in se lepo uredila." Rečeno je: "Olepšala se je in se uredila za svojega moža, kakor se spodobi."

Hafiz je nadaljeval: "Vendar je najpravilnejše tolmačenje, da se je lepo uredila, okopala in zavila svojega otroka, kakor se navaja v nekaterih verodostojnih predajah. Enesove besede: 'Ko se je zdanilo, se je okopal,' nakazujejo, da sta imela spolni odnos." (Fethul-bari (3/170))

To je primer resničnega in iskrenega verovanja Ummu Sulejm, naj je Allah z njo zadovoljen, čeprav so ženske v takšnih situacijah prestrašene in nagnjene k paniki. Vendar verovanje lahko premaga duševne občutke in tako Allahove sužnje povzdigne na tem svetu in tudi na bodočem. Blagoslov takšnega postopka je zajel potomstvo Ebu Talhe in Ummu Sulejm, in sicer zaradi molitve Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem. Tako jima je Allah podaril devet otrok, od katerih je vsak otrok znal Kur'an na pamet. Vsakdo se mora zamisliti in podučiti iz opisa naših predhodnikov v dobrem. In naj vsakdo ve, da bi morali biti možje bližje takšnim postopkom kot žene.

Hafiz je rekel: "V primeru Ummu Sulejm najdem nekaj koristi. Prva je dovoljenje postopanja po tem, kar je težje in opuščanje olajšave, čeprav je dovoljena. Druga je tešenje v nesrečah. Tretja je ureditev žene za svojega soproga in njeno vztrajanje pri spolnem odnosu. Četrta je ženina požrtvovalnost, ki se tiče dobrobiti njenega moža. Peta je dovoljenost indirektnega govora (aluzija), ko obstaja potreba po njem, vendar je pogoj, da se ne krši pravica drugega muslimana. Ummu Sulejm je na to napeljala povečana potrpežljivost, predaja Allahovi odredbi in želja, da jima Allah podari boljše od tega, kar jima je vzel. Če bi na primer Ebu Talho takoj obvestila o smrti otroka, bi ga to močno razžalostilo; prišel bi v stanje, ki ga ona ni želela. To je naredila odzivajoč se pozivu Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, ki je rekel: 'Kdor opusti nekaj zaradi Allaha, mu bo On zagotovo podaril nekaj, kar je boljše od tega, kar je opustil.' Tukaj se tudi jasno odraža stanje Ummu Sulejm, ki se je oborožila s potrpežljivostjo in posedovala plemenita razmišljanja ter moč odločanja." (Fethul-bari (1/171))

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...