Od Ibn Omarja, naj je Allah z njim zadovoljen, se pripoveduje, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Resnično Vzvišeni Allah sprejema kesanje svojega sužnja, vse dokler mu duša ne pride v grlo."
Ta hadis jasno kaže, da Allah sprejema kesanje človeka, vse dokler je njegova duša v telesu in dokler mu ne pride v grlo. Vzvišeni Allah pravi:
Allah sprejme le kesanje tistih, ki storijo nekaj slabega zaradi neznanja, potem pa se hitro pokesajo. Takšnim bo odpustil. Allah vse ve in je moder. (Kur'an; 4:17)
Slabo delo, kadar je omenjeno v ednini, pomeni vsa slaba dela, majhna in velika. Neznanje omenjeno v ajetu pomeni delanje slabega dela, pa tudi če oseba ve, da je to delo slabo. Zato je nevednež vsakdo, ki je nepokoren Allahu, a tisti, ki se poskuša pokoriti Allahu je učen (alim). To zaključujemo iz dveh stvari:
1.) Tisti, ki spozna Allaha, Njegovo Veličanstvenost, Vzvišenost in Svetost, se Ga boji in s tem spoznanjem ne zmore biti nepokoren. Če bi ljudje razmislili o Allahovi veličini, potem ne bi delali grehov.
2.) Tisti, ki postavi greh pred pokornost, to dela iz neznanja, smatrajoč, da mu bo to koristilo in zadovoljilo njegovo strast. Če ima vsaj malo imana, potem upa na to, da se bo rešil tega greha in se pokesal pred smrtjo, to pa je absolutno neznanje. Hiti z grehom in ponižanjem, a izpušča ponos pobožnosti ter njeno nagrado, kakor tudi slast v pokornosti Allahu.
Mogoče se mu ponudi priložnost, da se pokesa za svoje grehe, a mogoče ga bo prehitela smrt. On je kakor lačna oseba, ki svojo lakoto teši s pokvarjeno hrano in upa na rešitev v zdravilih ter izpiranju želodca. Kaj takega lahko naredi samo nevednež.
KESANJE V STANJU ZDRAVJA JE BOLJŠE OD KESANJA V STANJU BOLEZNI
Ibn Abbas, naj je Allah z njim zadovoljen, je komentiral besede Vzvišenega: "Potem pa se hitro pokesajo," in rekel: "Pred boleznijo in smrtjo," kar pomeni, da je najboljši čas za kesanje takrat, ko je človek zdrav, in da mora pohiteti s kesanjem, preden ga doleti bolezen, kajti tako je v stanju, da potrdi iskrenost svojega kesanja z dobrimi deli. S tem razlogom Allah na veliko mestih v Kur'anu omenja kesanje in dobra dela skupaj. Zato je kesanje zdravega človeka, ki lahko pade v grehe, boljše, ker on te grehe zapušča zaradi strahu pred Allahom in daje prednost dobrim delom pred grešenjem. Vzvišeni Allah pravi:
Zaman pa je kesanje onih, ki grešijo, potem pa ob svoji smrtni uri kličejo: "Zdaj se resnično kesam!" Kesanje je nesmiselno tudi za tiste, ki umrejo kot neverniki. Pripravili smo jim mučno trpljenje. (Kur'an; 4:18)
Ne glede na to ali se je pokesal pred smrtjo ali ne. Takrat se plašč odgrne in tisti, ki leži na smrtni postelji, vidi odhod na onostranstvo (ahiret). Kesanje takrat ne koristi, kajti iman, kesanje in dobra dela imajo vrednost takrat, ko je tisti svet še vedno neviden (gajb), ampak ko se zavese odgrnejo in nevidno postane vidno, niti verovanje, niti kesanje ne koristi.
Vedi, da dokler ima človek upanje za življenje, njegova ljubezen do tega sveta ne bo prenehala in duša mu morda ne bo dopustila, da zapusti užitke in strasti. Hudič ga nagovarja, naj prestavi kesanje do pred sam konec življenja. Šele takrat, ko bo prepričan v svojo smrt in ko bo izgubil vsakršno upanje za življenje, se strezni od omamljenosti strasti tega sveta in šele takrat se iskreno pokesa, hrepeneč po vrnitvi na ta svet, da bi delal dobra dela, ampak ne bo mu uslišano. Takrat se združita smrtna bolečina ter žalost po zamujenem. Allah Svoje sužnje opozarja na to in pravi:
Vrnite se k svojemu Gospodarju in pokorite se mu, preden vas doleti kazen. Potem vam ne bo nihče priskočil na pomoč. Sledite tistemu najlepšemu, tistemu, kar vam vaš Gospodar razodeva, preden vam iznenada kazen pride, ki je ne boste slutili – da ne boste rekli: "Gorje mi! Koliko dolžnosti od Boga sem zanemaril, celo posmehoval sem se!" (Kur'an; 39:54-56)
Nekateri so se na smrtni postelji udarjali po obrazu in govorili: "Težko bo meni, težko bo meni." Drugi so govorili: "Ta svet se mi je posmehoval, medtem ko mi je kradel dneve." Tretji govorijo: "Naj vas ne zavede ta svet, kakor je mene zavedel." Vzvišeni Allah nas opominja:
Ko katerega od njih doleti smrt, vzklikne: "O, Gospodar, vrni me, naj storim kaj dobrega v svetu, ki sem ga pustil za seboj!" Nikdar! Zastonj bo govoril te besede; pred njimi bo pregrada vse do dne oživljenja. (Kur'an; 23:99-100)
Delite od tega, s čimer vas oskrbujemo, še preden vas bo obiskala smrt in boste rekli: "O, Gospodar! Daj mi živeti samo še kratek čas, da bom mogel deliti miloščino in delati dobro!" (Kur'an; 63:10)
Največja želja tistih v grobovih bo, da se jim ponudi priložnost, pa četudi vsaj eno uro, da popravijo svoje napake, katere so naredili, se pokesajo in nadaljujejo delati dobra dela, medtem pa tisti, ki hodijo po zemlji, še naprej zapravljajo svoja življenja. Leta jim minevajo v nemarnosti in v grehih.
KATEGORIJE LJUDI, KO GOVORIMO O KESANJU
1.) Nekateri ljudje se nikoli iskreno ne pokesajo. Edina stvar, ki jo zlahka naredijo, je greh in slabo delo. Še hujše od tega je, če je bil človek v mladosti pokoren Allahu, zaključil pa je v grešenju daleč od Allaha, kakor to opisuje hadis: "Nekateri med vami bodo delali dela, ki peljejo v Džennet (Raj), vse dokler med njim in Džennetom ne bo dolžina podlakti. Zatem ga bo prehitela Knjiga in bo začel delati dela, ki vodijo v Ogenj pa bo tudi vanj šel." Težko je človeku, ki po zdravem vidu oslepi, a še hujše je življenje v zablodi po življenju na pravi poti in grešenje po pobožnem življenju.
Koliko je tistih, ki zagledajo obalo rešitve, jo skoraj dosežejo, potem pa se z njimi poigra val in jih vrže v vodo, da se utopijo. Vsem ljudem preti ta nevarnost. S srci ljudi upravlja Milostni in On jih obrača, kakor hoče.
2.) Nekateri vse življenje preživijo v nemoralnosti, potem pa se jim posreči, da se obrnejo k dobrim delom in tako umrejo. Tako je stanje tistega, katerega njegova dela vodijo v ogenj, vse dokler med njim in ognjem ne ostane dolžina podlaktnice, potem pa ga prehiti Knjiga in začne delati dobra dela, ki vodijo v Raj in v njega vstopi. Kajti dela se ocenjujejo glede na zaključek. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Ko Allah želi sužnju dobro, ga pohiti." Vprašali so: "Kako ga pohiti?" Poslanec je odgovoril: "Podari mu, da opravlja dobra dela, vse dokler ga ne vzame (sve dokler ne umre)."
Od Ebu Se'ida el-Hudrija, naj je Allah z njim zadovoljen, se pripoveduje, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Resnično šejtan reče: 'Pri Tvoji veličini moj Gospodar, zavajal bom Tvoje sužnje, vse dokler jim duša v telesu trepeta.' Tedaj bo rekel Vzvišeni Gospodar: 'Pri Moji veličini in vzvišenosti, Jaz jim bom neprestano odpuščal, vse dokler bodo iskali odpuščanje.' "
Eden od prebivalcev Basre se je z ladjo vračal v svoje mesto in užival na potovanju, pil vino in poslušal pesmi ter glasbo svoje služkinje. Vprašal je nekega siromaka, pobožnega človeka, ki je bil z njim na ladji: "Ali veš, kaj je tako lepega kot to?" Odgovoril je: "Jaz vem, kaj je lepše od tega," in mu povedal besede Vzvišenega: "Užitki tega sveta so kratkega veka. Oni svet je boljši za tiste, ki se ogibajo greha. In nikomur ne bo storjena niti najmanjša krivica. Smrt vas bo dosegla, kjerkoli boste – tudi če se skrijete v visoke stolpe." (Kur'an; 4:77-78)
Ko je slišal te besede je Basrijec vrgel kozarec in rekel: "Zares to je boljše od tega. Ali je še kaj?" Pobožnež je nadaljeval: "Reci: 'Resnica prihaja od vašega Gospodarja. Kdor hoče, naj veruje, kdor noče, naj ne veruje!' Za nevernike smo pripravili Ogenj; dim jih bo obdajal z vseh strani." (Kur'an; 18:29)
To se ga je posebno dotaknilo in vrgel je preostanek vina, polomil bobne in vprašal: "Ali imam še kakšen izhod?" Na to mu pobožnež recitira: "Reci: 'O, sužnji, ki ste se pregrešili nad seboj! Ne izgubite upanja v Allahovo milost! Allah vam bo gotovo odpustil vse grehe, saj mnogo odpušča in je usmiljen.' " (Kur'an; 39:53)
Ko je Basrijec to slišal, je glasno zakričal, in ko so ga vsi pogledali, je umrl.
3.) Zadnja, ampak najboljša kategorija, so tisti, ki so svoje življenje posvetili dobrim delom. Ko pridejo v pozna leta, se spominjajo smrti in delajo še več dobrih del, da se čimbolj oskrbijo za pot, za srečanje z Allahom.
Prosimo Allaha, da sprejme naše kesanje in da oprosti grehe nam in vsem muslimanom.
Komentarji
Objavite komentar