Omenjanje Allaha v srcu in z besedami (zikrullah) je najvišja stopnja, na kateri se oskrbujejo tisti, ki najbolje poznajo Allaha. To je trgovina, ki ima najboljšo prodajo in h kateri se neprestano vračajo. To je redna oskrba za srca tistih, ki poznajo Allaha. Ko se jim odtegne, njihovo telo za srce postane grob. To je njihovo orožje, s katerim se borijo proti razbojnikom. To je njihova voda, s katero gasijo žejo na poti in zdravijo bolečine, ter od pomanjkanja katere se srca prevračajo. To je njihova vez s Tistim, ki pozna vse skrivnosti.
Z njim se Allaha prosi, naj odstrani zlo in prežene skrbi, da se težave lažje prenesejo. Ljudje se preko zikra zatekajo k Allahu, ko na njih pritisnejo nesreče, in pri Njem iščejo zatočišče, ko na njih padejo udarci usode. To so studenci vrtov, v katerih ljudje uživajo in kapital njihove sreče, s katerim trgujejo. Služenje vseh organov človeškega telesa je občasno, za razliko od služenja (zikra) njegovega srca in jezika, ki neprestano omenjata svojega Gospodarja. Sicer jima je tudi zapovedano, naj v vsaki situaciji – stoječ, sedeč in ležeč na boku – omenjata svojega Gospodarja. Kakor bi bil vrt brez dreves in zelenja puščoba, tako bi bilo tudi srce brez omenjanja Allaha pusta razvalina.
Omenjanje Gospodarja čisti in lošči srce, ko pa oboli, potem ga pozdravi. Bolj kot nekdo omenja svojega Gospodarja, bolj se v njem prebuja ljubezen in nestrpnost, da se sreča z Njim. Ko človek v srcu misli na svojega Gospodarja, potem tudi jezik navaja k temu, da Ga omenja. Kdor Ga omenja, pozabi na vse ostalo, Allah pa ga od vsega obvaruje in mu vse nadomešča. Z omenjanjem Allaha izgine gluhost ušes, omrtvičenost jezika in megla pred očmi. Allah je z zikrom okrasil jezike tistih, ki mislijo na Njega, kakor je s svetlobo okrasil oči tistih, ki vidijo. Nemarno srce je kakor slepo oko, gluho uho ali ohromljena roka. Z omenjanjem Allaha se odprejo vrata med Gospodarjem in Njegovim sužnjem. Ta vrata lahko zapre samo suženj s svojo nemarnostjo.
El-Hasan El-Basri je rekel: "Iščite slast v treh stvareh: molitvi, omenjanju Allaha (zikru) in recitiranju Kur'ana; če jo najdete, je to dobro, če pa je ne, potem vedite, da so vrata zaprta!"
KORISTI OD OMENJANJA ALLAHA (ZIKRA)
Imam Ibn El-Kajjim, naj se ga Allah usmili, je v svoji knjigi El-Vabil Es-Sajjib navedel preko sedemdeset koristi zikra. V njih med drugim spada tudi to, ker:
• zikrullah prežene, muči in odbija hudiča, prikliče pa zadovoljstvo Najbolj Milostnega. Prežene skrb, tugo in žalost, v srce pa vnaša veselje, radost in razigranost.
• zikrullah krepi srce in telo, obraz in srce pa obsije s svetlobo vere ter prinaša oskrbo.
• zikrullah človeku vliva spoštovanje, ljubkost in sijaj. Poleg tega razvija ljubezen, ki je kot takšna duh islama, težišče vere in krmilo sreče ter odrešitve.
• zikrullah človeku omogoča samokontrolo in odpira vrata dobrodelnosti, tako da služi Allahu kot da gleda v Njega. Navaja ga na kesanje in obračanje k Allahu z molitvijo, da ga naredi Sebi blizu, kajti suženj je Allahu blizu v tolikšni meri, v kolikšni se Ga spominja, daleč pa toliko, kolikor na Njega pozablja.
• kdor se spominja na Allaha, si zasluži, da se tudi Allah spomni na njega, kakor stoji v besedah Vzvišenega: "Spomnite se Me, spomnil se bom vas." (Kur'an; 2:152) In v hadisu kudsi: "Če se me spomni v sebi, se ga bom Jaz spomnil v Sebi, če pa Me omeni v neki družbi, bom Jaz njega omenil v boljši družbi od njegove." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
• zikrullah oživlja srce. V tem smislu je šejhul-islam Ibn Tejmijje rekel: "Zikrullah je za srce enako kot je voda za ribo. Kakšna je usoda ribe, ko se vzame iz vode?"
• zikrullah srce čisti od rje. Vsaka stvar ima svojo rjo, rja srca pa sta nemarnost in strasti. Rja se čisti z omenjanjem Allaha, iskrenim kesanjem in prošnjo za odpuščanje.
• zikrullah zmanjšuje in briše grehe, zato je kot takšen eden od največjih dobrih del, dobra dela pa brišejo slaba. Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Kdor v enem dnevu in noči stokrat reče: 'Subhanallahi ve bihamdihi/Naj je slavljen Allah in hvaljen,' mu bodo odpuščeni grehi, četudi bi jih bilo kot morske pene." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
• zikrullah je dovoljšen razlog za spuščanje Allahove milosti in spokoja, kakor je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Nikoli se ljudje niso sestali v neki od Allahovih hiš, recitirajoč Allahovo Knjigo in se jo medsebojno poučevali, da se na njih ni spustila spokojnost, da niso bili zasuti z milostjo, da se angeli niso zbrali okrog njih in da jih Allah ni omenil med tistimi pri Sebi." (zabeležil Muslim)
• zikrullah jeziku ne pušča prostega časa, da se ukvarja z obrekovanjem, klevetanjem, prenašanjem tujih besed in lažmi, niti z nesramnim in grdim govorom. Z drugimi besedami, kdor svoj jezik navadi na omenjanje Allaha, ga hkrati obvaruje pred neresničnim in nesmiselnim govorom, medtem ko se jezik, ki ne omenja Allaha, spušča v raznorazne laži, neumnosti, nesramnosti in vulgarnosti.
• z omenjanjem Allaha se sadijo rajska drevesa. V hadisu, katerega je prenesel Džabir, stoji, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Kdor izgovori: 'Subhanallahi-l-azim ve bihamdihi/Naj je slavljen Allah Vzvišeni, in hvaljen,' mu bo posajena palma v Raju."
• z omenjanjem Allaha se zaslužijo nagrade in položaji, kakršni se ne zaslužijo z nobenim drugim dejanjem. Od Ebu Hurejre se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Kdor izgovori: 'La ilaha illallah vahdehu la šerike leh, lehul mulk ve lehul hamd, ve huve ala kulli šej'in kadir/Ni drugega boga razen Allaha, ki nima družabnika. Njemu pripada oblast in hvala. In On lahko stori vse,' stokrat v enem dnevu, bo imel nagrado kot bi osvobodil deset sužnjev, zapisanih mu bo sto dobrih del, izbrisanih sto slabih del in ta dan bo do zmračitve zaščiten pred hudičem. Nikomur za nič drugega ne bo podarjena boljša nagrada, razen človeku, ki bo to delal več od njega." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
• zikrullah je najboljša garancija, da človek ne bo pozabil na Allaha. Človekova pozabljivost pri spominjanju na svojega Gospodarja, je vzrok njegove nesreče tako na tem kot na onem svetu, saj pozabljivost pri spominjanju na svojega Gospodarja za seboj povleče tudi pozabljivost na sebe in svojo blaginjo, kakor Vzvišeni Allah pravi: "In ne bodite kot tisti, ki so pozabili na Allaha, pa je naredil, da so pozabili na sebe. Takšni so grešniki," (Kur'an; 59:19) kajti ko človek pozabi na svojo dušo in svojo blaginjo, se mora posvetiti nečemu drugemu. Takšen je podoben osebi, ki ima svojo njivo, vrt in živino ali pa nekaj drugega, s čimer se ukvarja in od česar se preživlja, nato pa na to pozabi, zapostavi in se posveti nečemu drugemu. Vsekakor mu bo v tem primeru vse propadlo.
• zikrullah je najboljše zdravilo proti surovosti srca. Pripoveduje se, da je nek človek El-Hasanu potožil z besedami: "O, Ebu Se'id! Pritožujem se zaradi surovosti svojega srca," pa mu je rekel: "Razmehčaj ga z omenjanjem Allaha." Mekhul je rekel: "Omenjanje Allaha je zdravilo, omenjanje ljudi pa bolezen."
• omenjanje Allaha je povod, da Vzvišeni Allah in Njegovi angeli blagoslavljajo tistega, ki Ga omenja, kogar pa blagoslovijo Allah in Njegovi angeli, ta je dosegel resnično srečo in uspeh vseh uspehov. V tem smislu Vzvišeni Allah pravi: "O, vi, ki verujete! Omenjajte Allaha s pogostim omenjanjem, in slavite Ga zjutraj in zvečer. On je Ta, ki vas blagoslavlja in Njegovi angeli, da bi vas pripeljal iz tèm na svetlobo. In On je do vernikov usmiljen." (Kur'an; 33:41-43)
• Vzvišeni Allah se pred Svojimi angeli ponaša s tistimi, ki Ga omenjajo, kakor se pravi v hadisu, katerega je prenesel Ebu Se'id El-Khudri. Rekel je: "Muavija je pristopil k nekemu krožku v džamiji in jih vprašal: 'Kaj vas je tako zbralo?' pa so odgovorili: 'Usedli smo se, da omenjamo Vzvišenega Allaha.' Nato jih je vprašal: 'Prisezite pri Allahu, ali vas je edinole to zbralo?' pa so odgovorili: 'Prisežemo pri Allahu, nič drugega poleg tega nas ni zbralo.' Nato je rekel: 'Nisem vas zaprisegel, ker bi dvomil v vas. Nihče, ki se je z Allahovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem družil kot jaz, od mene ni prenesel manj hadisov. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je nekega dne pristopil h krožku zbranih prijateljev in jih vprašal: 'Kaj vas je tako zbralo?' pa so odgovorili: 'Usedli smo se, da omenjamo Vzvišenega Allaha in da se Mu zahvalimo, ker nas je usmeril v islam in nam tebe podaril.' Nato je vprašal: 'Prisezite pri Allahu, ali vas je edinole to zbralo?' pa so odgovorili: 'Prisežemo pri Allahu, samo to nas je zbralo.' Nato je rekel: 'Nisem vas zaprisegel, ker bi dvomil v vas, ampak ker mi je prišel Gabrijel in me obvestil, da se Vzvišeni Allah z vami ponaša pred angeli.' ' " (zabeležil Muslim)
• vse, kar človek dela, je predpisano zaradi spominjanja na Vzvišenega Allaha. Vzvišeni pravi: "In opravljaj molitev, da se Me spomniš." (Kur'an; 20:14) Šejhul-islam Ibn Tejmijje je rekel, da besede Vzvišenega: "Molitev resnično odvrača od razvrata ter zla; in zagotovo je omenjanje Allaha največje,"(Kur'an; 29:45) pomenijo, da ima molitev dva cilja, od katerih ima eden prednost pred drugim. Molitev odvrača od razvrata ter zla in preko nje se omenja Vzvišenega Allaha. Omenjanje Allaha v molitvi ima prednost pred njenim odvračanjem od razvrata ter zla.
• omenjanje Allaha nadomešča druga dobra dela, medtem ko zikra nič ne more nadomestiti. To je povsem jasno iz hadisa, katerega je prenesel Ebu Hurejre, v katerem se pravi: "Najbolj siromašni izmed muhadžirjev so prišli in Allahovemu Poslancu rekli: 'Allahov Poslanec, bogati ljudje bodo zaslužili visoke položaje in večno uživanje; klanjajo kakor klanjamo mi, postijo se kakor se postimo mi, poleg tega pa imajo tudi imetje in opravljajo hadž ter umro, in se borijo na Allahovi poti.' Nato jim je rekel: 'Ali hočete, da vam povem, kako boste (v dobrodelnosti) dohiteli tiste, ki so bili pred vami, in kako boste prehiteli tiste, ki bodo prišli za vami, in kako nihče ne bo boljši dobrodelnež od vas, razen tisti, ki bo delal to, kar boste delali vi?' Rekli so: 'Hočemo, Allahov Poslanec,' pa jim je rekel: 'Potem po vsaki molitvi izgovarjajte Subhanallah, Elhamdulillah, Allahu Ekber.' " (zabeležil El-Buhari) Od Abdullaha ibn Mes'uda se prenaša, da je rekel: "Dražje mi je slaviti Allaha z besedami Subhanallah, kot za vsako besedo porabiti zlatnik na Allahovi poti."
• omenjanje Allaha tistemu, ki Ga omenja, v srce in telo vliva moč, tako da je zmožen narediti tisto, za kar misli, da ne zmore narediti. Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem je svoji hčerki Fatimi in Aliju – ko je zaprosila za služabnika in potožila, da ji je težko mleti žito ter opravljati ostale posle – rekel, naj vsak večer, ko bosta legla v posteljo, triintridesetkrat zrecitirata Subhanallah in Elhamdulillah, ter štiriintridesetkrat Allahu Ekber, in dodal: "To je boljše od vsakega služabnika." (zabeležila El-Buhari in Muslim)
• pogosto omenjanje Allaha je najboljša garancija, da bo človek obvarovan svetohlinstva, saj svetohlinci redko omenjajo Allaha, kakor o njih pravi Vzvišeni: "In ne omenjajo Allaha, razen malo." (Kur'an; 4:142)
• omenjanje Allaha ima mimo vseh drugih dejanj posebno slast. Če človek ne bi imel od omenjanja Allaha nikakršne druge nagrade, razen slast uživanja in zadovoljstva, katerega občuti v srcu, bi mu bilo to dovolj. Zato se krožki, v katerih se omenja Allah, imenujejo rajski vrtovi. Malik ibn Dinar je rekel: "Tisti, ki uživajo, niso okusili ničesar slajšega od omenjanja Vzvišenega Allaha."
• vztrajnost pri omenjanju Vzvišenega Allaha človeku povečuje število prič na Sodnem dnevu.
• omenjanje Allaha je boljše od same du'a, saj je omenjanje Allaha zahvaljevanje Vzvišenemu Allahu, medtem ko je du'a človekova prošnja, da mu Allah podari tisto, kar potrebuje. Mar se to dvoje lahko primerja?! Omenjanje Allaha je dovoljšen razlog, da bo du'a uslišana, saj je du'a, ki vsebuje predhodno omenjanje Allaha in zahvaljevanje Allahu, veliko boljša.
VRSTE OMENJANJA ALLAHA
1) Omenjanje Allaha po Njegovih lepih imenih in lastnostih, kakor tudi zahvaljevanje Vzvišenemu Allahu z besedami kot so Subhanallah, Elhamdulillah, La ilaha illallah in podobno.
2) Govor o Vzvišenem Allahu, Njegovih imenih in lastnostih, kakor na primer reči: Vzvišeni Allah sliši glasove Svojih sužnjev in vidi njihova dejanja.
3) Omenjanje Allahovih zapovedi in prepovedi, kakor ko na primer rečeš: Vzvišeni Allah ukazuje to in to, prepoveduje pa to in to.
4) Omenjanje Allahovih blagodati in dobrodelnosti.
Omenjanje Allaha je lahko s srcem, jezikom ali pa s srcem in jezikom skupaj. Najboljše omenjanje Allaha je tisto, v katerem sodelujeta srce in jezik. Spominjanje na Allaha s srcem je boljše kot omenjanje Njega le z jezikom.
VRLINE RECITIRANJA KUR'ANA
Najboljše omenjanje Allaha je recitiranje Kur'ana, saj je Kur'an Allahov govor in kot takšen vsebuje zdravilo za srce, kakor Vzvišeni Allah pravi: "In razodevamo od Kur'ana, kar je zdravilo in milost za vernike." (Kur'an; 17:82) Vzvišeni pravi tudi: "O, ljudje! Resnično je k vam prišlo sporočilo od vašega Gospodarja in zdravilo za tisto v vaših prsih." (Kur'an; 10:57)
Kur'anski ajeti in verodostojni hadisi, v katerih se jasno izpostavlja vrednost te vrste čaščenja in tistih, ki ga delajo, so številni. V tem smislu Vzvišeni Allah pravi: "Resnično tisti, ki berejo Allahovo Knjigo in opravljajo molitev in delijo od tega, s čimer Smo jih oskrbeli, tajno in javno, upajo na trgovino, ki ne bo propadla, da bi jim izpolnil njihove nagrade in jim povečal iz Svoje dobrote. Resnično On največ odpušča, je Hvaležen." (Kur'an; 35:29-30)
Od Osmana ibn Affana se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Med vami je najboljši tisti, ki recitira Kur'an in z njim poučuje druge." (zabeležil El-Buhari) Od Aiše se prenaša, da je rekla: "Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: 'Kdor recitira Kur'an – in je za to nadarjen – je v družbi (angelov) pisarjev, častnih, vrlih. Kdor pa recitira Kur'an – in v recitaciji jeclja – ker mu ga je težko izgovarjati, bo imel dvojno nagrado.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Od Omarja ibn El-Khattaba se prenaša, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allah bo s tem govorom nekatere ljudi vzdignil, a druge spustil." (zabeležil Muslim)
Od Ebu Umame El-Bahilija se prenaša, da je rekel: "Slišal sem, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: 'Recitirajte Kur'an, saj bo on na Sodnem dnevu zagovornik tistim, ki so ga recitirali.' " (zabeležil Muslim)
Od Abdullaha ibn Mes'uda se prenaša, da je rekel: "Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: 'Kdor recitira eno črko iz Allahove Knjige, mu bo zapisano dobro delo, s tem da se dobro delo desetkratno nagrajuje. Ne pravim, da je elif-lam-mim črka, temveč je elif črka, lam je črka in mim je črka.' " (zabeležil Et-Tirmizi) Od Abdullaha ibn Amra se prenaša, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Tistemu, ki je recitiral Kur'an, bo rečeno: Vzpenjaj se in recitiraj, kakor si ga recitiral na dunji (tj. življenju tostranstva). Tvoje mesto je pri zadnjem ajetu, na katerem se boš zaustavil." (zabeležil Et-Tirmizi)
Habab je rekel: "Približuj se Allahu s čimer hočeš in kolikor hočeš, vendar se Mu z ničemer ne boš mogel približati kot z Njegovim govorom."
Osman ibn Affan je rekel: "Če bi bila vaša srca čista, se ne bi mogla zasititi z govorom svojega Gospodarja."
Ibn Mes'ud je rekel: "Kdor hoče izvedeti, če ljubi Allaha, naj se preveri s Kur'anom. Če se pokaže, da ljubi Kur'an, naj ve, da ljubi Allaha, saj je Kur'an Allahov govor."
Komentarji
Objavite komentar