NASTANEK BOŽIČA

Danes precejšnje število muslimanov meni, še posebej tisti, ki živijo v državah, kjer prevladuje krščanstvo, ali v tistih, kjer je čutiti velik vpliv zahodne kulture, da je sodelovanje na božičnih praznovanjih neškodljiva zabava tako za otroke kot za odrasle. Zavesten musliman to lahko vidi le kot igro, ki je zasnovana z namenom, da se zapravi čimveč časa, truda, denarja in sredstev, medtem ko številne družine na svetu zaradi revščine komaj preživijo.

Poleg vsem znane komercialne strani božiča je potrebno omeniti določene verske vidike, ki so manj očitne površnemu opazovalcu. Praznovanje je bilo in še vedno je namenjeno spominu na rojstvo Jezusa Kristusa, naj je mir z njim, ki je po mnenju številnih kristjanov utelešeni Bog ali del trojice, in tako praznujejo rojstvo svojega "božanstva". Tako je ta praznik v več kot eni obliki globoko zakoreninjen v čaščenju različnih oblik stvaritev namesto Stvarnika. Musliman nikakor ne more potrditi teh prepričanj ali dejanj, ki iz njih izhajajo.

KDAJ JE BIL ROJEN JEZUS?

a) Popularni miti Jezusovo rojstvo postavljajo na 25. december v leto 1 po krščanskem koledarju.

b) Nova zaveza ne navaja nobenega datuma niti leta Jezusovega rojstva. Najzgodnejši evangelij, Evangelij po Marku, napisan ok. leta 65 po krščanskem koledarju, se začne z Jezusovim krstom. Ta podatek nam pove, da zgodnji kristjani niso imeli zanimanja niti znanja o Jezusovem rojstvu.

c) Leto Jezusovega rojstva je določil skitski menih Dionizij Exiguus ali Dionizij Mali. Njegove kalkulacije so bile naslednje:

• V rimskem predkrščanskem obdobju so bila leta šteta od ab urbe condita, kar pomeni od ustanovitve mesta [Rim]. Tako leto 1 AUC označuje leto, ko je bil ustanovljen Rim, 5 AUC označuje peto leto od ustanovitve Rima itn.

• Dionizij je sprejel mnenje, da je rimski cesar Avgust vladal 43 let, sledil pa mu je cesar Tiberij.

• Evangelij po Luku (3,1-23) nakazuje, da je bilo v letu, ko je Jezus dopolnil 30 let, 15. leto Tiberijeve vladavine.

• Če je bil Jezus v 15. letu Tiberijeve vladavine star 30 let, potem to pomeni, da je 15 let živel pod vladavino Avgusta, kar Jezusovo rojstvo postavlja v 28. leto Avgustove vladavine.

• Avgustova vladavina se je začela leta 727 AUC, zato je Dionizij Jezusovo rojstvo postavil v leto 754 AUC.

• Vendar Luka (1,5-38) Jezusovo rojstvo postavlja v dneve vladavine Heroda, ki je umrl 750 AUC, štiri leta pred letom, v katerega je Jezusovo rojstvo postavil Dionizij.

d) Joseph A. Fitzmyer je v uradnem komentarju katoliške cerkve na Novo zavezo o Jezusovem rojstvu zapisal: "Čeprav leto [Jezusovega rojstva] ni izračunano z gotovostjo, se rojstvo ni zgodilo v letu 1 AD (tj. anno domini; v letu gospodovem). Krščansko obdobje, ki ima domneven začetek v letu Jezusovega rojstva, temelji na napačnem izračunu vpeljanem ok. 533 od Dionizija Exiguusa." (The Jerome Biblical Commentary, str. 1247)

e) De Pascha Computus, anonimen dokument, za katerega se verjame, da je bil napisan v Severni Afriki ok. leta 243, Jezusovo rojstvo postavlja na 28. marec. Klemen Aleksandrijski (pravo ime Titus Flavius Clemens; umrl ok. 215) je menil, da je bil Jezus rojen 18. novembra. Glede na zgodovinske zapise Fitzmyer ugiba, da se je Jezusovo rojstvo zgodilo 11. septembra leta 3.

ZAKAJ SE BOŽIČ PRAZNUJE 25. DECEMBRA?

a) Rimski pogani so praznovali saturnalije, teden dolgo obdobje brezzakonja, ki je potekalo od 17. do 23. decembra. V tem tednu so bila rimska sodišča zaprta in po rimskem pravu v času praznovanja nihče ni mogel biti kaznovan zaradi poškodovanja ljudi ali uničevanja lastnine.

b) Starogrški pisec, pesnik in zgodovinar Lucian v svojem delu z naslovom Saturnalia opisuje potek festivala v njegovem času. Poleg človeškega žrtvovanja omenja tudi druge običaje: razširjeno je bilo opijanje, ljudje so goli odhajali od hiše do hiše in peli, posilstva ter druge spolne svoboščine itn.

c) V četrtem stoletju so krščanski voditelji v upanju, da bodo tako poganske množice pritegnili v krščanstvo, uvedli saturnalije. Krščanski voditelji so pri spreobračanju množic v krščanstvo uspeli z obljubami, da bodo kot kristjani še naprej lahko praznovali saturnalije.

d) Problem je bil, ker pri saturnalijah ni bilo ničesar krščanskega. Zato da bi to spremenili, so krščanski voditelji na 25. december postavili Jezusovo rojstvo.

e) Vendar so imeli kristjani malo uspeha pri izboljševanju ali očiščevanju običajev saturnalij, kakor je zapisal Stephen Nissenbaum z univerze Massachussetts: "V zameno za zagotovitev množičnega slavljenja obletnice odrešenikovega rojstva, s tem ko so ga postavili na ta odmeven datum, se je Cerkev molče strinjala z odobritvijo, da se praznik praznuje bolj ali manj tako, kakor se vedno je."

f) Increase Mather iz Bostona je leta 1687 izjavil: "Zgodnji kristjani, ki so prvi slavili Kristusovo rojstvo na 25. december, tega niso počeli z mislimi na Kristusovo rojstvo v tem mesecu, ampak ker so v tem času v Rimu potekale poganske saturnalije in bili so pripravljeni sprejeti, da se ti poganski prazniki preobrazijo v krščanske." (Increase Mather, A Testimony Against Several Prophane and Superstitious Customs, Now Practiced by Some in New England, str. 35) Zaradi svojega dobro znanega poganskega izvora je bil božič med puritanci zavrnjen, njegovo praznovanje pa je bilo v Massachusettsu od 1659 do 1681 tudi zakonsko prepovedano.

IZVOR BOŽIČNIH OBIČAJEV

a) Izvor božičnega drevesa

Kakor so zgodnji kristjani rimske pogane za krščanstvo pridobili s saturnalijami, tako so pripadnike Ašera kulta pridobili z uvedbo božičnega drevesa. (Clement A. Miles, Christmas Customs and Traditions: Their History and Significance, str. 178, 263-271) Tudi številni drugi pogani so častili gozd in drevesa, ali pa so jih prinesli v svoje domove in jih okrasili.

b) Izvor omele

Nordijska mitologija pripoveduje, kako je Balderja s puščico iz omele ubil njegov rival Hoder, medtem ko sta se borila za Nanno. V druidskih obredih se je omela uporabljala za zastrupitev človeške žrtve. (Miles, str. 273) Krščanski običaj poljubljanja pod omelo je kasnejša spojitev spolnih svoboščin saturnalij z druidskim kultom človeškega žrtvovanja. (Miles, str. 274-5)

c) Izvor božičnih daril

V predkrščanskem Rimu so cesarji najbolj zaničevane državljane prisilili, da jim morajo med saturnalijami v decembru in kalendami v januarju prinesti darove. Kasneje se je ta obred razširil med množice, tako da so se obdarovali vsi. Katoliška cerkev je temu običaju dodala krščanski pridih, ko je uvedla domnevno Nikolajevo obdarovanje. (Miles, str. 276-279)

IZVOR BOŽIČKA

a) Nikolaj je bil rojen leta 270 v mestu Patara v današnji Turčiji. Umrl je 6. decembra, letnica smrti pa je sporna (najpogosteje se omenjajo letnice 326, 345 in 351).

b) Nikolaj je bil med najpomembnejšimi škofi, ki so sodelovali na Nicejskem koncilu leta 325, kjer so sprejeli Nicejsko veroizpoved in prepovedali arianizem.

c) Leta 1087 je skupina pomorščakov, ki je častila Nikolaja, njegove posmrtne ostanke iz Turčije prenesla v italijansko mesto Bari. Tam je Nikolaj izpodrinil kult, v katerem je Babica polnila nogavice otrok z darili. Tako je svetišče v Bariju postalo središče Nikolajevega kulta. Člani te skupine so si vsako leto na obletnico Nikolajeve smrti 6. decembra podarjali darila.

d) Nikolajev kult se je širil na sever, kjer so ga sprejeli germanski in keltski pogani. Te skupine so častile panteon, katerega je vodil Odin – njihovo glavno božanstvo. Odin je imel dolgo belo brado, vsako zimo pa je bil v času prazničnega obdobja imenovanega Yule na čelu procesije, ki je potekala po nebu. Odin je jahal konja Sleipnir, katerega so v Severni Ameriki zamenjali z jelenom. Ko se je Nikolaj spojil z Odinom, je opustil svoj mediteranski videz, pustil rasti brado, začel jahati letečega konja in oblekel topla zimska oblačila.

e) V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za božička in s tem neplačan reklamni agent za Coca-Colo. Tako je nastal božiček – zmes krščanskega škofa, poganskega božanstva in komercialnega idola.

IZZIV BOŽIČA

a) Božič se je vedno praznovalo nemarno. Že tisočletje so pogani, kristjani, danes pa celo nekateri muslimani, potopljeni v te sezonske festivale in zelo malo ljudi se ustavi ter razmisli o resničnem pomenu, zgodovini ali izvoru tega praznika.

b) Na božič se praznuje rojstvo "krščanskega božanstva", ki je prišlo na Zemljo, da odreši človeštvo. To je 24-urna deklaracija ideje, ki je v ostrem nasprotju s temelji islama in monoteizma.

c) Božič je laž. Nobena krščanska cerkev nima dokaza, da je bil Jezus resnično rojen 25. decembra.

d) Številni popularni božični običaji, vključno z božičnim drevesom, omelo, darili in božičkom so moderne inkarnacije najbolj pokvarjenih poganskih obredov, ki so bili kdajkoli prakticirani na Zemlji.

e) Številni, ki se navdušeno pripravljajo na svoje božično praznovanje, neradi govorijo o njegovem resničnem pomenu. Če se jim pove zgodovina in pomen tega praznika, pogosto ugovarjajo, da njihovo praznovanje nima ničesar skupnega s tem in odvrnejo: "Samo zabavamo se."

ALI JE HARAM PRAZNOVATI BOŽIČ IN NOVO LETO?

Allah je muslimane počastil z islamom in jim ukazal, naj ga vzpostavijo. Islam je razodel kot edinstven način življenja. To je sistem, ki je v svojih konceptih in pravilih popoln in kompleten. Allah pravi:

Vi ste najboljša skupnost, ki se je pojavila med ljudmi. Zapovedujete dobro in prepovedujete zlo ter verujete v Allaha. (Kur'an; 3:110)

Vendar odkar so muslimani v vsakodnevnem življenju zapostavil islam, so začeli prakticirati odvratne stvari; nad njimi so vzpostavljena pravila nemuslimanov, dominirajo pa mu koncepti nevere. Zahodnjaška invazija je bila s svojo prostaško in nizkotno kulturo uspešna pri kvarjenju morale muslimanov in jih na takšen način razvrednotila.

Zahodnjaške slogane in ideje so muslimani prevzeli preko praznikov in festivalov Zahoda. Tej manjvredni zahodnjaški kulturi so pomagali voditelji, ki so se posvetili temu, da islam ločijo od vsakodnevnega življenja, na svoja pleča prevzamejo ideološko vojno in svoje umazane koncepte posadijo med muslimane, zatem pa jih prisilijo v sprejetje tega, kar je Zahod vedno želel – sekularne posameznike.

Od številnih kulturnih konceptov, katere je Zahod vsilil muslimanom, je tudi praznovanje božiča. Zares je žalostno videti prizore pokolov in ponižanj muslimanov – vse te stvari Zahod počne tudi v času božiča – medtem ko se nekateri muslimani v tej državi veselijo in praznujejo božič. Seveda nas to ne sme presenetiti, saj so muslimani izgubili svojo identiteto. El-Buhari je od Ebu Sa'ida El-Khudrija prenesel, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Sledili boste prejšnje narode, pedenj po pedenj, vatel po vatel, pa če bodo vstopili v kuščarjevo luknjo, jim boste sledili." Vprašali smo: "Allahov Poslanec, kristjane in jude?" Reče: "Koga drugega!?"

V tem hadisu Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem kritizira ljudi, ki oponašajo nemuslimane in to je dokaz, da je praznovanje božiča haram (prepovedano), četudi je to le v sodelovanju na slovesnosti. Prav tako je jasno, da sodelovanje na slovesnosti nevernikov pomeni oponašanje njih in tudi to islam strogo zavrača. Od Abdullaha ibn Amra ibn Asa se prenaša, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ni naš tisti, ki oponaša druge in ne oponašajte judov ter kristjanov." (zabeležil Et-Tirmizi; El-Albani ga je ocenil kot dobrega)

Od Ibn Omarja se prenaša, da je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Kdor oponaša nek narod, on njemu pripada." (zabeležila Ahmed in Ebu Davud; Ibn Hadžer je rekel, da je veriga prenašalcev dobra)

Enes ibn Malik pripoveduje, da so imeli ashabi dva dneva še iz poganskih časov, v katerih so se zabavali v Medini. Ko je to slišal Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: "Allah vam je te dni zamenjal z boljšimi; z ramazanskim bajramom in kurbanskim bajramom." (zabeležili Nesai, Ahmed in Bejheki z verodostojno verigo prenašalcev)

Ti hadisi predstavljajo jasen dokaz, da je muslimanu prepovedano sodelovati pri praznikih, katerih Allah ni predpisal. Nepredstavljivo je, da je musliman prisoten na praznovanju ali slovesnosti, kjer poveličujejo širk in kufr (mnogoboštvo in nevero), poleg tega pa se na teh prireditvah in v teh dnevih dogajajo tudi ostale haram stvari, kakor je uživanje alkohola, glasba, plesanje, spolne svoboščine itn. Tem dogodkom so naklonjeni tudi množični mediji, ki v tem času predvajajo odvratne oddaje in različne vrste nespodobnosti ter izprijenosti; kvarijo misli ljudi in spodkopavajo vse vrste moralnosti ter dostojanstva.

Muslimani bodo še naprej pod pritiskom teh konceptov nevernikov, mentaliteta muslimanov pa bo še naprej oblikovana z gledišča Zahoda, dokler mi sami ne zavržemo teh zahodnjaških razumevanj in idej, nato pa se začnemo truditi za vzpostavitev kalifata, ki bo vzpostavil Allahovo Knjigo in Sunnet Njegovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ter uničil nepravičnost, strmoglavil tiranske voditelje in muslimanom povrnil dostojanstvo.