To je sporočilo tistim, ki namerno ali nenamerno povzročajo podnebne spremembe in njene nevarnosti, ter o tem, kaj moramo storiti. Govor o podnebnih spremembah ni nesmiselna špekulacija, to je očitno dejstvo, ki ob zmešnjavi med nekaterimi pohlepnimi voditelji velikih korporacij ne izginja. Vpliv globalnega segrevanja se je razširil na vse celine sveta. Na eni fronti se širijo suše, puščobe in puščave, medtem ko se na drugi fronti širijo hudourniške poplave in ogromne nevihte, kakršne so bile ponavadi videne le enkrat na vsakih nekaj desetletij, sedaj pa se pojavljajo vsakih nekaj let. Poleg tega se otoki potiho in mirno potapljajo pod vode oceanov. Vzorec se pospešuje in poročila organizacij, ki se ukvarjajo z zadevami razseljenih ljudi, ocenjujejo, da bo kot rezultat tega v toku naslednjih štirih desetletij razseljena okrog milijarda ljudi.
Tukaj ne bom govoril o delnih rešitvah, ki le zmanjšujejo škodljive vplive globalnega segrevanja. Rajši bom govoril o iskanju rešitve za to krizo v njenih koreninah. Pred svetom so poročila, ki kažejo ogromno število žrtev podnebnih sprememb. Nekateri od njih so umrli od lakote, drugi v poplavah.
V istem letu, v katerem je Nasin višji strokovnjak (James E.) Hansen potrdil resnost globalnega segrevanja, je v Bangladešu samo v poplavah umrlo 140 000 ljudi, 24 milijonov pa je bilo razseljenih. Karavana žrtev podnebnih sprememb se od takrat ni ustavila, zato morajo biti tisti izza njih identificirani in način ravnanja z njimi specificiran. Vse industrializirane države, še posebno tiste večje, nosijo odgovornost za krizo globalnega segrevanja, z izjemo, da je večina njih pozvala druga drugo, naj se zavežejo Kjotskemu protokolu in se dogovorijo glede zmanjšanja emisij škodljivih plinov. Vendar je Bush mlajši – in pred njim kongres – ta dogovor zavrnil, da bi tako ustregel velikim korporacijam. Zato so oni resnični krivci za napad na globalno podnebje, to pa ni njihov prvi zločin proti človeštvu. Stali so tudi izza globalne finančne krize in za vsemi špekulacijami, monopolizacijo ter dvigovanjem cen za človekovo oskrbo. Prav tako stojijo izza globalizacije in njenimi tragičnimi posledicami, ki se izražajo s priključevanjem na desetine milijonov ljudi v vrste siromaštva in brezposelnosti. Potem ko krivci tudi sami postanejo žrtve svojih lastnih zlih dejanj, predsedniki držav pohitijo k njihovemu reševanju z javnimi sredstvi in na ta način je premoženje ljudi dvakrat neupravičeno zaseženo: enkrat preko korporacijskih goljufij in monopolizacije, drugič pa preko vladne prevare in moči.
Številni pomembni kapitalisti so okarakterizirani s podlostjo in trdosrčnostjo, zato se ne menijo za katastrofe ljudi, katere povzročajo s svojimi ekonomskimi aktivnostmi. Besede, konference in demonstracije so v pogledu takšnih ljudi brez koristi.
Hansen je spregovoril in leta 1988 Američane opozoril na resnost globalnega segrevanja, vendar se mu niso odzvali. Kar se tiče konferenc, Kjotska konferenca se je odvila ob koncu prejšnjega stoletja, vendar se ji niso odzvali. Kar se tiče demonstracij, niti največja od njih – kaj šele manjše – jih ni bila zmožna odvrniti od njihovega pohlepa in tiranije. Pred invazijo na Irak leta 2003, so imeli ljudje na vseh celinah po svetu milijonske demonstracije, na katerih je odmevala fraza: "Ne – prelivanju rdeče krvi zaradi črne nafte." Vendar je bil rezultat, da se jim je šef množice posmehoval in izdal ukaz za začetek divjega napada na nedolžne ljudi v Iraku, katerih edini greh v njegovih očeh je bila prisotnost črnega zlata v njihovi državi. Tako so pobili, ranili, osirotili, ovdovili in razselili več kot 10 milijonov Iračanov, in še vedno pobijajo ter plenijo. Da ne omenimo zločinov v Abu Graibu in Guantanamu, teh umazanih zločinov, ki so pretresli vest človeštva. Po teh neplodnih letih ni bilo nobene omembe vredne spremembe v stvareh, ki kaj štejejo; in po vsem tem je bila njihovemu novemu zastopniku podeljena Nobelova nagrada za mir, on pa jo je sprejel, kar je skrajni primer varanja in poniževanja človeštva.
S tem grenka resnica postane jasna, ki je, da so svet ugrabile roke velikih korporacij, katere ga vodijo proti breznu. Današnja svetovna politika se ne vodi z močjo superiornega razuma, da bi služila interesom ljudi; ampak z močjo motivacije in pohlepa kradljivcev nafte ter vojnih hujskačev, zveri ropaželjnega kapitalizma.
Noam Chomsky je imel prav, ko je izpostavil podobnost med ameriško politiko in politiko mafijskih tolp. Tako so resnični teroristi oni in potrebne so drastične ter odločilne rešitve, da jih omejimo in ukrotimo, in sicer da omejimo njihov greh in ukrotimo njihovo divjaštvo. Pred vas postavljam nekaj rešitev. Te so:
Prva: Pokvarjenost podnebja izhaja iz pokvarjenosti src in dejanj. Obstaja tesna povezava med tema dvema pokvarjenostma. Vemo da je Allah ljudi kaznoval s cunamiji zaradi pokvarjenosti njihovih src in dejanj, ter njihove neposlušnosti Allahu Vzvišenemu; med njimi so bili faraon in njegovi ljudje. Allah pravi: "Na kopnem in na morju je nastal nered zaradi človeških del. Allah jim daje s tem okusiti kazen za njihovo početje, da bi se morda poboljšali." (Kur'an; 30:41) Zato je srečen tisti, ki vzame poduk, prosi za odpuščanje in vse čaščenje usmeri samo Allahu, ki nima družabnikov.
Druga: Da smo ekonomični v vseh naših zadevah in se izogibamo luksuzu ter razsipnosti, še posebno v hrani, pijači, oblačilih, gospodinjstvu in energiji.
Tretja: Emisije tovarn se ustavijo, ko se ustavijo tovarne, in način za dosego njihove ustavitve je lahek, enostaven in v vaših rokah. Kolo ameriške ekonomije je kakor kolo bicikla: če izgubi en člen v verigi, se preneha premikati; in med členi v kolesu ameriške ekonomije so surovine, kapital in potrošniki. Do določene stopnje lahko vplivamo na vse te člene, vendar je zadnji najšibkejši in naša zmožnost vplivanja nanj največja. Torej, če bi ljudje po svetu prenehali s trošenjem ameriških dobrin, bi ta zadnji člen postal še šibkejši, kar bi vodilo k zmanjševanju škodljivih plinov.
Četrta: Obstajati mora odgovornost in kazen za tiste, ki vodijo velike korporacije, in tudi za njihove politične zastopnike, da bodo prenehali s svojimi škodljivimi dejanji proti človeštvu. Potem je tukaj njihovo stališče na konferenci na Danskem, kar demonstrira njihovo izmikanje in neresnost glede delanja zahtevanih potez pri soočanju s podnebnimi spremembami, kar je bilo pokazano tudi z njihovim zanikanjem odgovornosti za prejšnje katastrofe in njihova zavrnitev plačila odškodnin žrtvam. Prav nasprotno, zaradi pridobivanja bogastva še naprej vztrajajo pri vmešavanju v svetovno podnebje, tudi če bo cena za to življenje naših otrok.
Peta: Odreči bi se morali poslovanju z dolarjem in se ga čimprej znebiti. Vem da ima to dejanje ogromne posledice in težke povratne učinke; vendar je pomemben način za osvoboditev človeštva od suženjstva in hlapčevstva Ameriki, ter njenim korporacijam. In karkoli se lahko reče o povratnih učinkih te odločitve, je dejstvo, da ima ostajanje v suženjstvu njim večje in resnejše povratne učinke. Priložnost, da se znebijo dolarja in sorodnih valut, se mora najprej dati posameznikom, ker države z velikimi rezervami dolarja – posebno tiste v vzhodni Aziji – lahko prenesejo večino teh povratnih učinkov. Ni skrivnost, da je dolar proti evru, od uvedbe slednjega, izgubil več kot 80% svoje vrednosti in enako je z valutami povezanimi z dolarjem. Naknadno je od dogodkov 11. septembra, zlato proti dolarju zraslo za več kot 400%, dolar pa z Allahovo milostjo še naprej drsi in ocenjuje se, da bodo njegove izgube proti evru veliko večje od 100%; in za tiste, ki so seznanjeni z vojaškimi, političnimi, ekonomskimi in družbenimi znanostmi ni nobena skrivnost, da ameriška zvezda bledi, njena ekonomija drhti, ladja dolarja pa se potaplja. In srečen je tisti, ki se uči iz napak drugih.
V zaključku, svet ima pred seboj redko in zgodovinsko priložnost, da se osvobodi suženjstva Ameriki, saj se je slednja znašla v resnem in težavnem položaju – z Allahovo milostjo – utapljajoč se v močvirjih Iraka in izgubljena na prelazih Afganistana. Junaški mudžhahidini jim povzročajo težke moralne in materialne izgube, zato hočejo pobegniti, vendar ne morejo, in z žalostnimi in potrtimi očmi gledajo svoje rivale na Vzhodu in Zahodu, katerih stanje se je izboljšalo in bogastvo povečalo po krvavenju Amerike in njeni prezaposlenosti z bojevanjem proti mudžahidinom; in vsa Hvala pripada Allahu.
Torej, vsem ljudem, vsem prebivalcem Zemlje. Ni niti pravično, niti nepristransko, niti modro, niti bistro, da v zadevi, katere škodljivi vplivi zadevajo cel svet, breme ostane samo na peščici. Kar se pričakuje od vas je enostavno: to je, da proti njim zategnete embargo. Torej, bodite resni in pri bojkotiranju prevzemite pobudo, da pred podnebnimi spremembami rešite sami sebe, svoje premoženje in svoje otroke, ter da bi živeli svobodno in častno, namesto stanja na konferencah in moledovanja za svoja življenja, saj ni dobrega v življenju, ki trpi ponižanje. Bogate države morajo prenehati s posojili Ameriki, ker posojanje pomeni financiranje njenih tiranskih vojn proti šibkim.
Komentarji
Objavite komentar