Za povprečno osebo smrt nikakor ni prijetna tema ali predmet diskusije. To je nekaj turobnega in morečega, pravcata kvaritev zabave in razpoloženja, tema primerna samo za pogrebni zavod. Povprečna oseba, poglobljena v svoj ego, ki vedno išče prijetnost in si neprestano prizadeva za draženje in zadovoljevanje svojih čutov, se noče zaustaviti in resno razmisliti, da bodo prav ti objekti zadovoljstva in prijetnosti nekoč prišli h koncu.
Če ne prevlada moder nasvet, ki nas spodbudi k resnemu premisleku, da smrt lahko potrka tudi na naša vrata, potem nas bo iz zmedenega kroga čutnega zadovoljevanja dvignil in grobo prebudil v težka dejstva življenja samo šok ob izgubi ljubljene osebe pod našo streho, nenadna in prezgodna smrt starša, žene ali otroka. Šele tedaj se bodo naše oči odprle, šele takrat se bomo začeli spraševati, zakaj obstaja takšen fenomen, kot je smrt. Zakaj je neizbežna? Zakaj obstaja to boleče slovo, ki življenju odvzame užitke?
Večini med nami je prizor smrti v nekem trenutku vzbudil najgloblje misli in porodil nedoumljiva vprašanja. Kakšno vrednost ima življenje, če spretna telesa, ki so nekoč opravljala velika dejanja, sedaj ležijo prazno in hladno, brezčutno in mrtvo? Kakšno vrednost ima življenje, če so oči, ki so se nekoč iskrile od veselja in sijale z ljubeznijo, sedaj za vedno zaprte, prikrajšane za gibanje, prikrajšane za življenje? Takšnih misli ne bi smeli zatreti. Edinole te radovedne misli, če se jim sledi modro, bodo na koncu razkrile sposobnost človeških misli, da prejme najvišje resnice.
Glede na islamski način razmišljanja, se mora o smrti – daleč od tega, da bi se moralo od tega bežati in se temu izogibati – razmišljati, kar v nas prinese pozitivne spremembe. Kur'an o tej temi pravi:
Vsaka oseba bo okusila smrt! Skušamo vas v dobrem in slabem s fitno (preizkusom) in k nam se boste vrnili. (Kur'an; 21:35)
Ob premišljevanju o smrti oseba začne razmišljati o smislu življenja.
Komentarji
Objavite komentar