Preskoči na glavno vsebino

KLASIFIKACIJA TEVHIDA


Ebu Katada El-Filistini

Vprašanje:

Esselamu alejkum ve rahmetullahi ve berekatuh. Upam da mi lahko razjasnite pomen tevhida el-hakimijje in, ali je del tevhida el-uluhijje. Slišal sem, da je šejh Muhammed bin Ibrahim (Bin Bazov šejh) poučeval znanje tevhida el-hakimijje, vendar so ga "saudske selefije" zavrgle, smatrajoč ga za novotarijo. Ali je to resnica? Ali obstajajo knjige ali članki v arabskem ali angleškem jeziku v pogledu tega vprašanja? Ali me lahko usmerite prosim?

Odgovor:

V imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega, od Katerega iščemo pomoč.

Tevhid el-hakimijje je del tevhida el-uluhijje, tj. tevhida iskanja in namere, a to je iz točke  stališča, da se Allahov suženj strinja s tem, da je On (Allah) Edini vreden čaščenja in njegovo življenje po tem (v skladu s tem).

On (tevhid el-hakimijje) je tudi od tevhida el-rububijje, tj. tevhida znanja in utemeljenja Njegovega obstajanja in gospodarstva, a to je s točke (stališča), da Allah ustvarja, da je On Sodnik in Zakonodajalec Svojim stvaritvam in da za njih predpisuje predpise in zakone.

Musliman tevhida el-hakimijje ne bo zavrgel kot teme, ampak so se nekateri razšli v stvareh terminologije preko različnih metod, kakor so:

Oni pravijo, da ta tevhid ni omenjen s strani častnih selefov (pravilnih predhodnikov), a selefi so imeli edinole dva načina:

  • Ali so verovali v klasifikacijo tevhida na dva, a to je klasifikacija na: 1) tevhid utemeljevanja Njegovega obstajanja in lastnosti, ter 2) tevhid namere in namena.
  • Ali so verovali v klasifikacijo kategorij tevhida na tri, ki je tevhid el-uluhijje, tevhid er-rububijje in tevhid el-esma'i wes-siffat.

Odgovor na to je popolnoma jasen in enostaven, to pa je, da sta ti dve kategoriji dobljeni s kategorizacijo zasnovano na analizi in da to ni kategorizacija, ki je zasnovana na čvrstem dokazu (tj. dokazu iz Kur'ana in Sunneta, ki bi delila tevhid na te kategorije), ampak je to preprosto stvar idžtihada, a ne stvar teksta, tako da ne more biti rečeno, da je dodajanje kategorij – novotarija.

Prav tako jim mora biti rečeno:

Zakaj moramo potem omenjati tevhid el-esma'i wes-sifat, ko pa je on prav tako od tevhida er-rububijje?

Če oni rečejo:

Neizogibno ga moramo narediti (tevhid el-esma'i wes-sifat) za podkategorijo, s ciljem prepoznavanja tistih, ki se razlikujejo po tem vprašanju.

Mi jim odgovarjamo:

Ravno to je isti razlog, zaradi katerega omenjamo tevhid el-hakimijje, saj je omenjen edinole iz tega razloga – da se olajša pobijanje (argumentov) tistih, ki se razlikujejo po tem vprašanju.

V svojih besedah imajo tudi druga opravičila. Njihov naslednji dokaz, da bi pobili to vrsto tevhida:

Ta vrsta tevhida (tevhid el-hakimijje) ima v sebi stopnje in vsaka stopnja, v kateri se razhaja (naredi razlika), ne bo negirala tevhida.

Njim odgovarjamo:

Podobno je tudi s tistimi, ki se razlikujejo (ne strinjajo) glede vprašanja tevhida er-rububijje in tevhida el-uluhijje, kar ni nujno, da negira njihovo bistva tevhida. Na primer, prikazovanje (rija', pretvarjanje) nasprotje tevhidu el-uluhijje, pa to vseeno storilcu tega dejanja ne negira jedra tevhida.

Poanta je, da je šeriat prišel s to vrsto tevhida (tevhidom el-hakimijje) skupaj s Kur'anom in Sunnetom, kar je evidentno z zelo jasnim dokazom in to bo zavrgel samo nevednež.

A kar se tiče njegove teme in njegovega pomena; njegova osnova je, da se utemelji, da je vladanje in predpisovanje zakonov edinole za Allaha in zanikanje te pravice vladanja in predpisovanja zakonov drugim mimo Njega.

To je tisto, kar je zadostno glede tega vprašanja, že predhodno pa sem imel dolgo predavanje na to temo.

Prosim Allaha, naj olajša, da bo to distribuirano zaradi okoriščanja.

A zares je Allah Tisti, ki podarja uspeh.




Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...