Preskoči na glavno vsebino

KDO JE EBU MUHAMMED EL-MAKDISI?

Ebu Muhammed El-Makdisi se je rodil v Palestini in se kot otrok skupaj s starši preselil v Kuvajt, kjer je zaključil osnovno in srednjo šolo. Študiral je na univerzi v Mosulu v Iraku, potem pa v iskanju znanja potoval po Hidžazu. Učil se je pred znanimi učenjaki, med katerimi sta bila tudi Abdul-Aziz bin Baz in Muhammed bin Salih El-Usejmin. Impresioniran je bil nad knjigami Ibn Tejmijje, Ibn Kajjima, Muhammeda bin Abdul-Vehhaba in njegovih potomcev, imamov dave Nedžda.

Potoval je v Pakistan in bil v Afganistanu, kjer je napisal knjigo 'Milletu-Ibrahim', ki je motivirala islamsko mladino in vrgla dvom na številne "modrosti" učenjakov pri njihovem prikrivanju resnice in pri njihovem podpiranju tagutov.

1992 se je nastanil v Jordaniji, kjer je začel s pozivom v monoteizem in odrekanje od tagutov ter njihovih zakonov, pomočnikov in branilcev. Tam je napisal svojo znano knjigo 'Demokracija je religija', v kateri je opozoril na malikovanje moderne dobe – demokracijo. V Jordaniji so ga leta 1994 zaprli zaradi pozivanja v neposlušnost državnim organom in zaradi obtožbe za organiziranje mladine pri prehodu meje in izvajanju oboroženih akcij proti judom na tleh Palestine.

Šejh Ebu Muhamed El-Makdisi je v svojih delih in tudi v številnih govorih ter intervjujih ostro napadel arabske vlade, obtožujoč jih izdajstva muslimanov, ropanja bogastva muslimanov ter podložnega odnosa do Izraela, Amerike in Zahoda, predvsem pa jih je kritiziral zaradi zavrnitve šeriata in predpisovanja zakonov, ki so v nasprotju z Allahovim zakonom. Zaradi tega in zaradi pogostih pozivov k vzpostavitvi šeriata v muslimanskih državah, zlasti v Jordaniji, kjer je živel, so ga jordanske oblasti večkrat zaprle.

Od leta 1995 do 1999 si je zaporniško celico delil z Ebu Musabom Ez-Zarkavijem, voditeljem iraške džihadske skupine 'Tevhid in džihad', ki se je po invaziji Iraka leta 2003 borila proti okupatorju. Številni viri El-Makdisija štejejo za duhovnega vodjo Ebu Musaba Ez-Zarkavija.

El-Makdisi je bil kmalu po osvoboditvi (1999) aretiran na podlagi obtožb, da je sodeloval pri načrtovanju napadov na ameriške cilje v Jordaniji. Junija leta 2005 je bil znova izpuščen na prostost, vendar že julija istega leta ponovno aretiran zaradi intervjuja z Al Jazeero, v katerem je spodbujal napade na ameriške sile v Iraku. Ponovno je bil izpuščen leta 2008 in spet aretiran septembra 2010. V juliju 2011 ga je sodišče v Amanu spoznalo za krivega "kaznivega dejanja pomoči afganistanskim talibanom" in obsodilo na 5 let zapora.

Šejh Ebu Muhammed El-Makdisi velja za enega od najbolj kontraverznih in karizmatičnih osebnosti med islamskimi učenjaki 21. stoletja. Zaradi svojih stališč, v katerih kritizira skorumpirane in diktatorske arabske vlade ter učenjake, ki stojijo ob njih, je El-Makdisi pogosto obtoževan in potvarjan s strani režimskih učenjakov v arabskem svetu, zlasti v tako imenovani Saudovi Arabiji. Šejh El-Makdisi je veliki borec proti demokratizaciji muslimanskih držav, proti človeško narejenim zakonom, ki se zoperstavljajo Allahovemu zakonu, ter poziva v upor proti tem vladajočim tiranom, izdajalcem, ki so zajahali vratove muslimanov.

Ebu Muhammeda El-Makdisija so judovski, ameriški in zahodni uradniki ter mediji opisali kot voditelja "ideologije modernega džihada" in kot najnevarnejšo osebo za interese Zahoda. Med džihadskimi skupinami velja za enega od najvplivnejših in najbolj cenjenih učenjakov, v zadnjih 15 letih pa je več časa preživel v zaporu kot na prostosti.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...