Preskoči na glavno vsebino

KAKO SPREJETI ISLAM IN POSTATI MUSLIMAN?

Sprejetje islama je enostavno. Arabska beseda islam pomeni predanost in je izpeljana iz besede, ki pomeni mir. Kot takšna vera islam uči, da oseba doseže resnični duševni mir in gotovost srca, če se preda Bogu in živi po Njegovem božansko razodetem zakonu.

Islam ni nova vera, kajti predanost Božji volji, tj. islam, je vedno bila edina sprejemljiva vera pri Bogu. Iz tega razloga je islam resnična naravna religija in je enako večno sporočilo razodeto v različnih obdobjih vsem Božjim glasnikom vere in poslancem. Osrednje sporočilo vseh glasnikov vere je vedno bilo, da obstaja le Eden resnični Bog in da se mora častiti edinole Njega. Ti glasniki vere se začnejo z Adamom in vključujejo Noeta, Abrahama, Mojzesa, Davida, Salomona, Janeza Krstnika in Jezusa, naj je mir z vsemi njimi. Bog v Kur'anu pravi:

Pred teboj nismo poslali nobenega poslanca, ne da bi mu razodeli: "Ni boga razen Mene, zato Me častite." (Kur'an; 21:25)

Vendar je bilo resnično sporočilo teh glasnikov vere bodisi izgubljeno, bodisi sčasoma izkrivljeno.

Tudi nedavni knjigi, Tora in Evangelij, sta bili ponarejeni in tako sta izgubili svojo kredibilnost, da ljudi usmerijo na pravo pot. Zato je Bog šesto let po Jezusu obnovil izgubljeno sporočilo prejšnjih glasnikov vere, tako da je s Svojim zadnjim razodetjem, Kur'anom, celotnemu človeštvu poslal glasnika vere Muhammeda. Ker je bil Poslanec Muhammed zadnji poslanec, je Bog obljubil, da bo Svoje zadnje razodete besede obvaroval, da bi bile do poslednjega dneva vir usmeritve celotnemu človeštvu. Sedaj je vsakomur obvezno, da verjame in sledi temu zadnjemu sporočilu od Boga. Vsemogočni Bog v Kur'anu pravi:

Mi te pošiljamo vsem ljudem, da oznanjaš vesele vesti in kot opominjevalca, toda večina ljudi tega ne ve. (Kur'an; 34:28)

In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih. (Kur'an; 3:85)

Beseda musliman pomeni osebo, ki se preda Božji volji, ne glede na njegovo/njeno raso, narodnost ali etnično ozadje. Torej, vsaka oseba, ki se je pripravljena predati Božji volji, lahko postane musliman.

KORISTI SPREJETJA ISLAMA

Obstajajo številne koristi sprejetja islama. Nekatere med njimi so:

  • Oseba oblikuje oseben in direkten odnos z Bogom, tako da časti izključno Njega, brez potrebe po posrednikih. Človek ta oseben odnos čuti in se zaveda, da Bog ve vse in da mu/ji pomaga.
  • Oseba spozna resnični smisel življenja, ki je prepoznavanje Boga in sledenje Njegovim zapovedim.
  • Oseba pridobi svetlobo, ki ga/jo usmerja v življenju. Vera islam ima odgovore za vse situacije in oseba bo vedno poznala pravilne korake v vseh vidikih življenja.
  • Oseba najde resnično srečo, spokoj in notranji mir.
  • Po sprejetju islama so vsi prejšnji grehi odpuščeni in oseba začne novo življenje pobožnosti ter poštenosti. In ko musliman zatem naredi napako, se vedno lahko pokesa Bogu, ki tistim, ki se Mu iskreno pokesajo, odpušča grehe. Ni nobenih posrednikov ali ustvarjenih bitij, ki se jim spovemo.
  • Oseba doseže odrešitev od Pekla, na katerega so opozarjali vsi poslanci.
  • Največja korist je, da je Bog muslimanu obljubil nagrado večnega Raja. Tisti, ki so blagoslovljeni z Rajem, bodo večno živeli v blaženosti brez kakršnihkoli bolezni, bolečin ali žalosti. Bog bo zadovoljen z njimi in oni bodo zadovoljni z Njim. Celo tisti z najnižjim statusom med prebivalci Raja bodo imeli desetkrat več od celotnega tega sveta in imeli bodo, karkoli si bodo zaželeli. Pravzaprav so v Raju užitki, kakršnih nobeno oko ni videlo, nobeno uho slišalo in na kakršne noben um nikoli ni pomislil. To bo resnično življenje, ne le spiritualno, temveč tudi fizično.

KAKO SPREJETI ISLAM – PRIČANJE VERE (ŠEHADET)

Postati musliman je enostaven in lahek proces. Vse kar mora oseba storiti je, da izgovori stavek imenovan, pričanje vere (šehadet), ki se izgovori kot:

la ilahe illallah, muhammedun resulullah.

Te arabske besede pomenijo, da ni resničnega božanstva, razen Bog (Allah) in da je Muhammed Božji poslanec. Ko oseba s prepričanjem in razumevanjem pomena izgovori šehadet, postane musliman.

Prvi del "ni resničnega božanstva, razen Bog", pomeni, da nihče nima pravice biti čaščen, razen izključno Bog in da Bog nima ne družabnika ne sina. Drugi del pomeni, da je bil Muhammed resnični poslanec, ki ga je Bog poslal človeštvu.

Kot musliman, mora oseba tudi:

  • verjeti, da je Kur'an dobesedna Božja beseda, razodeta od Njega,
  • verjeti, da je Sodni dan (Dan vstajenja) resničen in da se bo dogodil,
  • verjeti v glasnike vere, ki jih je Bog poslal in v Knjige, ki jih je razodel ter v Njegove angele,
  • sprejeti islam kot svojo religijo,
  • ne častiti ničesar in nikogar poleg Boga.

NEKATERA OBIČAJNA NAPAČNA RAZUMEVANJA

Določeni ljudje zaradi nekaterih napačnih razumevanj odlagajo svoje sprejetje islama, čeprav verjamejo, da je resnična Božja religija. Morda mislijo, da so stvari, kakor je sprememba imena, poznavanje nekaj arabskega jezika, obveščanje drugih o sprejetju, poznanstva muslimanov ali da niso naredili veliko grehov, pogoji za sprejetje – vendar je realnost, da noben od teh ni veljaven izgovor za odlašanje s sprejetjem.

ZA TISTE, KI ŠE NISO PREPRIČANI

Islam trdi, da je resnična pot do Boga. Kar naredi neko religijo veljavno nad ostalimi ideologijami, so dokazi, ki jih ponuja za svojo iskrenost. Tako mora oseba pogledati te dokaze, jih pretehtati in narediti utemeljeno odločitev. Oseba mora biti iskrena na svojem potovanju in predvsem iskati pomoč Vsemogočnega, da ga/jo usmeri na pravo pot.

Če oseba še vedno ni prepričana o iskrenosti islama, potem lahko pogleda dokaze, ki jih islam ponuja. Islam ponuja ogromno dokazov o svoji iskrenosti in je edina religija, ki popolnoma ustreza zdravemu razumu.

Nekateri od teh dokazov so: znanstveni dokazi v Kur'anu, čudeži, ki jih je opravljal Poslanec Muhammed in prerokbe o njegovem prihodu v prejšnjih knjigah, napovedani dogodki v Kur'anu, ki so se kasneje pripetili, nerazrešen izziv Kur'ana, naj nekdo prinese podobno poglavje, in Božanska modrost zakonov ter naukov islama, ki pokrivajo vse vidike življenja. 

Naše večno življenje na onostranstvu je odvisno od vere, ki si jo izberemo v tem minljivem življenju, zato namenimo temu trudu pozornost, ki si jo zasluži.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...