Obstaja globokoumno vprašanje, o katerem na neki točki svojega življenja razmišlja prav vsak med nami:
Zakaj sem tukaj? Kaj je moj smisel?
Kur'an predloži enostaven, a močan argument z ozirom na naš izvor:
Ali so ustvarjeni iz ničesar ali so oni sami stvarniki? (Kur'an; 52:35)
Kur'an svoje poslušalce poziva v razmišljanje o nekaterih racionalnih, logičnih vprašanjih, ki jih lahko uporabimo, da pridemo do zaključka o našem izvoru. Prvo vprašanje, ki nam ga Kur'an postavi: Ali smo ustvarjeni iz ničesar? Ali neka stvar res lahko pride iz ničesar? To je nemogoče, saj iz naših lastnih osebnih izkušenj v življenju in tudi iz zakonov vesolja vemo, da nismo mogli priti iz ničesar, saj iz nič pride nič!
To nas vodi v naslednjo možnost, ki jo predlaga Kur'an: Ali smo ustvarili sami sebe? Ali nekaj lahko ustvari samega sebe? To je protislovje, ker če bi želeli ustvariti sami sebe, bi morali že obstajati, ne morete pa istočasno obstajati in ne obstajati. To je, kot bi rekli, da je vaša mati rodila samo sebe!
Zato ker nekaj ne more priti iz ničesar in ker je samo-ustvarjanje absurd, ostane samo ena končna možnost, tj. da imamo stvarnika. To je najboljše pojasnilo, ne le za naš izvor, temveč tudi za vesolje in vse v njem, saj je intuitivno in v skladu z našo stvarnostjo; vse, kar začne obstajati, ima svoj vzrok ali stvarnika.
Ta vzrok ali stvarnik mora biti – zaradi absurdnosti neskončne verige vzrokov – brez vzroka. Z drugimi besedami, če bi imel vzrok vesolja svoj vzrok in nato tudi ta vzrok svoj vzrok in tako naprej v nedogled, potem sploh ne bi bilo nobenega vesolja, o katerem bi lahko govorili. Če ta princip uporabimo na vesolju, potem bi morali zaključiti, da je vzrok za vesoljem – zaradi racionalne nuje – brez vzroka. Kur'an potrjuje stvarnika, ki ni ustvarjen:
Ni rodil in ni rojen. (Kur'an; 112:3)
To da imamo stvarnika je ena stvar, kako pa vemo, da imamo smisel? Vse v vesolju ima smisel. Celo enostavne stvari kakor je stol, skleda in knjiga imajo svoj smisel. Ali ne bi bilo žalostno, če smisla ne bi imeli tudi mi? Če razmislimo in opazujemo svet okrog nas, zlahka pridemo do zaključka, da moramo imeti smisel. Pomislite na prostranost našega vesolja z vsemi milijardami galaksij in trilijoni planetov. Kur'an nam pove, da Bog vsega tega ni ustvaril brez razloga:
In nismo ustvarili nebes in zemlje ter kar je med njima za igro. (Kur'an; 21:16)
Sonce nam daje toploto, oblaki nam dajejo dež in drevesa ter živali nam dajejo hrano. Ker je Bog veliko sistemov v našem vesolju ustvaril za naše preživetje in blagostanje, potem ima Bog tudi za nas nek smisel. Kur'an nam pravi:
Allah je Ta, ki je ustvaril nebesa in zemljo; in z neba spustil vodo, pa iz nje obrodil plodove kot oskrbo za vas; in podredil vam je ladje, da lahko plujete po morju po Njegovem ukazu; in podredil vam je reke; in podredil vam je sonce in luno, ki vztrajata (na svojih poteh); in podredil vam je noč in dan. In dal vam je od vsega, za kar ste Ga prosili. In če bi šteli Allahove blagodati, jih ne bi mogli prešteti. (Kur'an; 14:32-34)
Tako se zopet pojavi to sitno vprašanje, kaj je naš smisel? Kur'an ima odgovor tudi za to:
In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene častijo. (Kur'an; 51:56)
Kaj razumete pod besedo čaščenje? Večina bo rekla molitev. To je pravilno, vendar je v Kur'anu čaščenje veliko bolj obsežen pojem kot le molitev. Vključuje vsa dejanja pokornosti, s katerimi je naš Stvarnik zadovoljen. Celo telovadba in obedovanje je lahko dejanje čaščenja, če je naša namera ostati zdravi, saj ne moremo vstati na molitev, če smo bolni!
Zakaj opravljati čaščenje? Pomembno je razumeti, da naš Stvarnik ne potrebuje našega čaščenja. Pravzaprav nam Kur'an pravi naslednje; mi smo ti, ki potrebujemo čaščenje. Kot človeška bitja smo več kot le meso in kosti, imamo tudi spiritualno stran, ki prav tako potrebuje nego. Številni ljudje so materialno premožni, vendar v svojih življenjih nesrečni, saj zanemarjajo svoje spiritualno blagostanje. Zato da izkusimo resnični mir, morata biti tako naše telo, kot tudi duša, uglašena z našim Stvarnikom:
Samo z omenjanjem Allaha se resnično umirijo srca. (Kur'an; 13:28)
Torej, s preoblikovanjem vseh vidikov življenja v zadovoljstvo Stvarnika bo naše stanje v neprestanem omenjanju Boga in naša srca v miru. To je revolucionaren način razmišljanja, vendar ko oseba to stori praktično, se veliko njegovih dejanj ne spremeni; spremeni se miselni proces za njegovimi dejanji in tako najde notranji mir, ki je v današnji družbi tako potreben!
Tako se postavlja vprašanje, kaj je najboljši način za čaščenje Boga? Pomislimo na mobilnike. Mobilniki seveda niso tako visoko razviti kot človeška bitja, vendar imamo nekaj skupnih stvari. Oboji imamo življenjsko dobo, oboji za pravilno delovanje potrebujemo energijo in oboji se lahko poškodujemo, če se ne pazimo ustrezno. Ko se pri mobilniku pojavi problem, se večina ljudi najprej obrne na navodila za mobilnik. Zakaj? Zato ker so bila narejena, da nam pokažejo najboljši način za uporabo, in seveda upravičeno poslušamo strokovnjake! Ustvarjalec mobilnika pozna najboljši način za uporabo le-tega, svoje znanje pa nam je prenesel v obliki navodil. Podobno je tudi Kur'an navodilo za človeštvo, saj je od tistega, ki nas je ustvaril. Bog, naš Stvarnik, nas pozna bolje kot poznamo sami sebe in zato je Njegovo znanje, Njegova usmeritev o tem, kako bi morali živeti, vedno prekašala vsako človeško izmišljeno filozofijo ali način življenja.
Komentarji
Objavite komentar