Preskoči na glavno vsebino

KAJ JE TEVHID EL-HAKIMIJJE?

Tevhid el-hakimijje pomeni ločevanje Allaha, Vzvišenega in Edinega. Edinega v Svojem hukmu (zakonodaji) in Svojem tešri' (predpisovanju), tako da, kakor On Vzvišeni nima partnerja v svoji oblasti in kontroliranju zadev stvaritev – On nima partnerja v hukmu (sodbi) ali zakonodaji ali tešri' (prinašanju zakonov). Kakor je On Vzvišeni rekel:

Sodba (tj. zakonodaja, predpisovanje zakonov) pripada samo Allahu. On je ukazal, da častite samo Njega. To je pravilna vera, vendar večina ljudi ne ve. (Kur'an; 12:40)

In On Vzvišeni je rekel:

In Allah sodi; nihče ne more ovreći Njegove presoje. (Kur'an; 13:41)

In On Vzvišeni je rekel:

In On v Svoji sodbi nima nobenih partnerjev. (Kur'an; 18:26)

In On Vzvišeni je rekel:

Ali iščejo sodbo džahilijjeta (tj. obdobje nevednosti)? In kdo je boljši od Allaha v sodbi narodu, ki čvrsto veruje? (Kur'an; 5:50)

In verz:

In v katerikoli stvari se ne strinjate, potem je sodba tega Allahova. (Kur'an; 42:10)

In On Vzvišeni je rekel:

In če se jim pokorite boste resnično postali mnogobožci. (Kur'an; 6:121)

Kakor tudi drugi mimo teh muhkem (jasnih) ajetov, ki kažejo na to kategorijo tevhida in brez katere iman osebe ni pravilen, razen z njo.

Tudi hadis, ki je sahih, od Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da je rekel: ''Allah je Hakim (Sodnik) in Njemu pripada hukm (sodba).''

Vendar, ali je ta kategorija tevhida od tevhida el-uluhijje (imenovanega tudi tevhid el-ibade), ali je to njegova druga polovica?

To ni naslednja kategorija poleg tevhida el-uluhijje. Vendar, on vstopa pod el-uluhijje, od njega je tisto, kar vstopa pod tevhid er-rububijje in od njega je tisto, kar vstopa pod tevhid Allaha Vzvišenega v Njegovih imenih in lastnostih (esma'i ves-sifat).

Vendar, ko je v ummetu narasel širk pri sojenju po drugem mimo tistega, kar je Allah razodel in njegovem jemanju sodbe iz zakonodaje kufra in tagutov, je bilo potrebno specificirati to pomembno kategorijo tevhida, z omenjanjem njega samega po sebi, da bi ljudje obrnili pozornost na njegovo pomembnost in na dejstvo, da brez njega niso izpolnili tevhid, kakor je treba in kakor je obvezno.

Podobno temu bi bilo, če bi našli narod, ki dela širk v točki pokornosti, pa bi rekli:

Obveza je, da izpolnite tevhid et-ta'a (pokornosti) in da se ne pokoravate nikomur mimo Allaha.

Ta vaša izjava bi bila pravilna in ne bi jim bilo dovoljeno, da vam rečejo in ugovarjajo:

Prišel si z novim tevhidom, katerega si poimenoval tevhid et-ta'a in prišel si z drugim tevhidom mimo tevhida el-uluhijje.

Podobno temu, ko bi naleteli na narod, ki Allahu pridružuje druge posrednike z vidika mehabbe (ljubezni) in el-vela' vel-bera' (privrženosti in odrekanja), bi se vam zdelo nujno, da pokažete na tevhid mehabbe (tevhid ljubezni) in da je ljubljeni - zaradi samega Sebe - Allah Edini.

Vendar ta tevhid ni novi tevhid poleg tevhida el-uluhijje, kakor tudi vaš govor o tevhidu mehabbe, nikakor ni novotarija ali uvajanje.

Če se tega zavedaš, potem spoznaš, da to gibanje, ki se propagira s strani opozicije, nima opravičila, razen da želijo zmanjšati pomen te vrste tevhida, da bi lahko upravičili namerne prestope, ki prihajajo s strani tagutov in tiranov, njihova zavračanja in ugovore temu pomembnemu vidiku tevhida.

Kar se tiče knjig, ki preučujejo ta vidik tevhida – njih je zelo veliko. Najpomembnejša in največja je Kur'an, potem knjige sunneta Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ter knjige akide (verovanja), kakor so knjige Ibn Tejmijje, Ibnul-Kajjima in Muhammeda ibn Abdul-Vehhaba ter njegovih vnukov.

Od sodobnikov – knjige Sejjida Kutba, od njih zlasti njegova zbirka Fi Zilalu-l-Kur'an (V senci Kur'ana) in knjiga Ma'alim fi-t-tariq (Znamenja na poti).

Tudi knjige njegovega brata Muhammeda Kutba.

Knjig je veliko, vendar kje so bralci in tisti, ki delajo po njihovih naukih?

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...