Preskoči na glavno vsebino

ISLAMSKI MONOTEIZEM

Najosnovnejše in temeljno verovanje v islamu je verovanje v Allahov monoteizem – tevhid. Muslimani morajo verovati, da je Allah brez družabnikov enakih Njemu. Oseba mora to ohraniti v vseh oblikah čaščenja, pokornosti, sledenja in predanosti Allahu. Pomembnost monoteizma se v Kur'anu poudarja v številnih verzih. Tudi v verzih poglavja El-Ihlas (Iskrenost):

Reci: "On je Allah, Edini. Allah je Samo-obstoječi, h Kateremu se vsi zatekajo. Ni rodil in ni rojen, in Njemu, Edinemu ni enak nihče." (Kur'an; 112:1-4)

To poglavje poudarja razumevanje, kakršnega mora imeti človeštvo o Stvarniku, Allahu, Slavljenemu in Vzvišenemu, nakazujoč Njegovo prevlado in suverenost. To razumevanje mora musliman ohraniti skozi celotno življenje, da bi uspel in dosegel Raj. Če posamezniku pri tem spodleti, so posledice usodne in na koncu bo njegovo prebivališče Pekel. Na to nas Allah opozarja v Kur'anu:

Resnično Allah ne bo odpustil, da si nekdo vzame kaj za boga poleg Njega, odpušča pa vse, kar je manj od tega, komur hoče. In kdor si poleg Allaha karkoli vzame za boga, si je zagotovo izmislil laž ter storil zares ogromen greh. (Kur'an; 4:48)

Mnogi mislijo, da je dovolj, če veruješ, ali samo rečeš, da veruješ v enega Boga, Allaha, Slavljenega in Vzvišenega. Vendar to ni pravilno razumevanje monoteizma, ampak trivialno sklepanje, ki nima nobenega vpliva na človekov način življenja. To je enaka napaka, kakršno so delali pretekli narodi, ko so govorili, da verujejo v Allaha, vendar to ni vplivalo na njihova dejanja. Tudi v času Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem so Kurejši (mnogobožci v Meki) verovali v enega Boga, Allaha, Slavljenega in Vzvišenega, vendar to ni vplivalo na njihove ideje in na njihova življenja. Namesto tega so Allaha ignorirali v svojem čaščenju in obredih. Allah pravi:

In če jih vprašaš, kdo jih je ustvaril, bodo zagotovo rekli: "Allah." (Kur'an; 43:87)

Bistveno je, da muslimani ne storijo enakih napak kakor tisti iz prejšnjih narodov, ki Allaha niso upoštevali v vsakdanjem življenju. Namesto tega morajo dojeti, da monoteizem zahteva več kot le priznavanje enega Boga, Allaha, Slavljenega in Vzvišenega. Še pomembnejša je manifestacija monoteizma v vseh aspektih življenja, kar pomeni, da se mora monoteizem odražati v prepričanju, govoru in dejanjih. To je pravilno razumevanje monoteizma, kakršnega je vzpostavil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem in tega se moramo držati. V nasprotnem primeru bomo padli v isto past kot Kurejši – ločevanje Allaha iz naših življenj in dajanje prednosti čaščenju, sledenju in pokoravanju drugim poleg Njega.

Kot muslimani moramo zagotoviti, da monoteizem – izključno čaščenje samo Allaha – ni omejen le na naša srca, ampak da je v vsakem trenutku jasno razviden tudi iz naših besed in dejanj.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...