Pogosto slišimo: "Ali nas hočete vrniti v čas, ko so ljudje živeli v šotorih - tisoč let nazaj? Tem divjim in nevednim beduinom je bil islam dober, ker so bili zaostali in jim ga ni bilo težko slediti. Ali je ta civilizacija, zasnovana na pojmu enega Boga, uporabna v današnjemu svetu reaktivnih letal, računalnikov in filmov? Nimamo drugega izhoda, kot da se otresemo preteklosti in postanemo civilizirani ter napredni."
Zares nenavadno je, da se mnogi tako izražajo o islamu, čeprav za to ni nobene osnove, saj muslimani nikoli niso preprečevali civilizacije in napredka. Islam je bil med drugim razodet tudi beduinom, znanim po razdražljivosti in nepokornosti, za katere je Kur'an rekel:
Beduini so najhujši v neveri in svetohlinstvu. (Kur'an; 9:97)
Zelo veliko čudo islama je, da je takšne ljudi uspel spreobrniti v human narod. Daleč naokrog so bili znani kot roparji in plenilci karavan, z islamom pa so to opustili. To je jasna ilustracija sposobnosti islama, da civilizira ljudi in obnavlja duše. Brez dvoma je oplemenitenje duše vzvišen cilj, vreden človeških želja in prizadevanj. To je končni cilj vsake kulture. Vendar se islam ne zadovoljuje le z duhovno obnovo, ampak osvaja vse manifestacije civilizacije. Islam je civilizacije v državah, kamor je prišel, sprejel in varoval, ko pa se je takšna civilizacija začela zoperstavljati monoteizmu, odvračati od dobrih dejanj in rušiti moralne omejitve, se je islam proti takšni civilizaciji boril. Islam je ohranil grško dediščino - medicino, matematiko, fiziko in kemijo -, podedovanim dosežkom pa je priključil nova, lastna. Vrhunec islamske znanstvene aktivnosti je bil v Andaluziji, kjer je bila zasnovana renesansa in moderna znanost.
Na tem mestu je aktualno vprašanje predvsem, kakšno stališče ima islam do zahodne civilizacije?
Stališče islama do zahodne civilizacije je enako, kot do vseh ostalih civilizacij. Islam sprejema vse, kar je dobrega v njih in zavrača vse, kar je slabega. Islam nikoli ni zastopal državnega obvladovanja znanosti, ampak je materialno pomagal posameznikom in skupinam, ki so se ukvarjale z raziskovanjem. Proti drugim civilizacijam se nikoli ni boril iz osebnih ali rasnih razlogov, ker verjame v enotnost človeštva in odprtost odnosov med ljudmi različnih ras, narodnosti in kultur.
Islam se ne zoperstavlja koristnim iznajdbam, muslimani pa ne smejo zavirati uporabe moderne tehnologije. Stroji, orodja in podobno nimajo vere in domovine, način in namen uporabe pa se tiče vseh ljudi na svetu. Tudi film je moderni izum in lahko si dober musliman, če gledaš filme, ki prikazujejo naravo in Božje zakone. Vendar musliman ne sme gledati filmov, v katerih se prikazujejo razvratnosti in nenaravne strasti, ter filmov, ki hvalijo in širijo nemoralnost. Takšni filmi v človeku spodbujajo nizke strasti, poleg tega pa svet lažno prikazujejo kot ceneno trivialno eksistenco, brez kakršnihkoli višjih ciljev, kar ga obenem demoralizira.
Islam nikakor ne more nasprotovati uporabi dosežkov znanosti, če so navdahnjena s humanostjo. Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Iskanje znanja je fard (tj. obveznost) vsakemu muslimanu." (Sunen Ibn Madža; El-Albani je hadis ocenil kot verodostojnega v Sahihul-džami'u) Pri tem je potrebno izpostaviti, da se iskanje znanja prvenstveno nanaša na islamske znanosti, vendar ne izključuje drugih vrst koristnega znanja.
Zanimivo je omeniti le nekaj dosežkov islamske civilizacije na ozemlju Andaluzije:
• astrolab - naprava za merjenje zemljepisne dolžine.
• jadralni zmaj (tj. taira) - naprava, katero je izdelal Abbas bin Firnas in z njo poletel več kot kilometer. To je bilo stoletja preden je Da Vinci izdelal model za ornitopter, t. i. leteči stroj, s katerim pa v praksi nikakor ni možno leteti.
• mlin na veter - naprava, brez katere si danes težko predstavljamo Španijo in Nizozemsko. Iznašel jo je neznan musliman iz Afganistana, množično pa so jo začeli izdelovati prav v Andaluziji.
Muslimani so na španskih tleh s tehničnim in drugim znanjem veliko pripomogli k lažjemu načinu življenja. To je bilo še posebej očitno pri izboljšanju kmetijstva in higienskih razmer v primerjavi z ostalimi evropskimi mesti izven Andaluzije. Pa vendar tehnološke naprave niso najboljše, kar lahko ponudi neka civilizacija. Izobraževanje, pravičnost ter humanost to presegajo in za Andaluzijo je bilo značilno, da so se judje tja zatekali pred pogromi in preganjanjem iz drugih delov Evrope. Pod muslimansko oblastjo so v miru živeli muslimani, kristjani in judje, ter bili socialno preskrbljeni.
Na koncu je potrebno povedati, da se islam ne zoperstavlja civilizaciji, vse dokler ta služi humanizmu. Če pa neka civilizacija prinaša uživanje alkohola in drog, kockanje, prostitucijo, imperializem in druge nepravičnosti, s katerimi si podreja ljudi, prihaja navzkriž z islamskimi moralnimi vrednotami in bo s strani islama zavrnjena. Islam vedno ščiti humanizem in pravico, musliman, ki se dosledno drži vere, pa stremi k temu, da bi bil vedno pravičen in human.
Komentarji
Objavite komentar