Preskoči na glavno vsebino

IMAN – GOVOR IN DEJANJA

Največji blagoslov, katerega človek lahko dobi, je iman (verovanje). Obseg tega blagoslova je mogoče razumeti iz primerov v Kur'anu, kjer je razlika med imanom in kufrom (nevero) jasno predstavljena. 

In nista isti slepi in tisti, ki vidi, in ne teme in svetloba, in ne hlad in vročina, in niso isti živi in mrtvi. (Kur'an; 35:19-22)

Razlika med verniki in neverniki je ogromna. Ko vernik razume to dejstvo, mora razumeti tudi to, kako zaščititi in negovati iman; da bi ohranil svoj iman, pa mora najprej razumeti kaj iman sploh je. Ena od največjih napak v razumevanju je omejevanje imana na verovanje ali prepričanje, kar ne zajame polnega pomena. To ljudi pripelje do brezbrižnosti, tako da ne upoštevajo svojih besed in dejanj v povezavi z imanom.

Največji učenjaki ehli sunneta vel-džemata so iman razumeli kot tri elemente, katerih nikoli ni mogoče ločiti – prepričanje, govor in dejanja. Obsežnost imana je poudaril Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, ko je rekel: "Iman je sedemdeset in nekaj vej ali šestdeset in nekaj vej. Njegov najboljši del je izgovoriti 'la ilaha illallah', a najmanjši je odstranitev škodljive stvari s poti, tudi sramežljivost je veja imana." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Hadis daje primer treh elementov imana, in sicer govor, dejanje udov in dejanje srca. Zaradi tega se iman povečuje z dobrimi dejanji in zmanjšuje s slabimi dejanji. Poznavanje tega – da ni ločevanja med notranjostjo (srce) in zunanjostjo (govor in dejanja) – bo povzročilo, da bodo ljudje previdnejši pri svojem vedenju, saj ima to vpliv na njihov iman. To je razvidno iz naslednjega hadisa: "Ko služabnik stori greh, se na njegovem srcu pojavi črna pika in če išče odpuščanje je ta črna pika odstranjena in če se povrne v greh črna pika raste, dokler njegovo srce ne postane črno in to je ran (madež), o katerem Allah pravi: Nikakor! Ampak je ran prekril njihova srca, za to kar so si zaslužili. (Kur'an; 83:14)" Hadis je zabeležil Et-Tirmizi in rekel, da je hasen sahih.

Irdža (ločevanje dejanj od imana) odpira vrata eni od največjih bolezni v muslimanskem ummetu. Verovanje v ločevanje dejanj od imana ljudem omogoča, da delajo kar hočejo, misleč, da to ne bo vplivalo na njihov iman. Zato mora vernik poleg tega, da njegovo prepričanje ne vsebuje širka, kufra ali nifaka, zagotoviti tudi, da tega ne vsebuje njegov govor in dejanja, saj so vsi trije elementi neločljivi deli imana.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...