Ibn Kesir pravi: "Od Aiše se prenaša, da je povedala: 'Nekoč so se zbrali vsi družabniki Allahovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, bilo pa jih je skupno osemintrideset. Ebu Bekr je pri Poslancu sallallahu alejhi ve sellem uporno vztrajal, naj jim dovoli, da se pojavijo v javnosti. 'O, Ebu Bekr, malo nas je,' je odgovarjal Poslanec sallallahu alejhi ve sellem. Vendar je bil Ebu Bekr tako vztrajen, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem odšel v javnost, muslimani pa so se s svojimi družinami razkropili na vse strani Harema. Ebu Bekr je vstal, da bi govoril ljudem, Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem pa je sedel. Tako je bil on prvi govornik, ki je pozival k Allahu in Njegovemu Poslancu.
Nato so se malikovalci dvignili na Ebu Bekra in tudi na vse ostale muslimane ter jih pretepli na vogalih Harema. Ebu Bekra so pogazili in dobro pretepli. Približal se mu je velik grešnik Utbe ibn Rebia, ki ga je s svojimi dvojno podloženimi sandali tepel po obrazu, skakal pa mu je tudi po trebuhu. Zaradi tega ni bilo moč prepoznati Ebu Bekrovega obraza. Prišli so ljudje iz Benu Tejma in malikovalce oddaljili od Ebu Bekra. Zatem so ga, ne da bi dvomili, da je mrtev, v čaršafu odnesli domov. Potem so se vrnili v Harem in rekli: 'Prisežemo pri Allahu, če Ebu Bekr umre, bomo ubili Utbo ibn Rebia!'
Vrnili so se k Ebu Bekru, zatem pa ga z Ebu Kuhafom klicali, vse dokler jim ni odgovoril. Spregovoril je šele pozno popoldne in vprašal: 'Kaj je z Allahovim Poslancem?' Poljubili so ga in opomnili, zatem pa vstali in njegovi materi Ummul-Hajr rekli: 'Glej, da mu daš vsaj malo jesti in piti.' Ko je ostala sama, se je trudila, da to stori. On je povpraševal: 'Kaj je z Allahovim Poslancem?' Rekla je: 'Ne vem, kaj je s tvojim prijateljem.' 'Pojdi do Ummu Džemil, Khattabove hčerke, in vprašaj po njem,' je rekel on. Odšla je k njej in vprašala za Muhammeda, Abdullahovega sina. Ummu Džemil ji je odgovorila: 'Ne vem ne za Ebu Bekra ne za Muhammeda, Abdullahovega sina. Če želiš, bom odšla do tvojega sina.' 'Pojdiva,' je rekla ona. Odšla je z Ummul-Hajr in zagledala Ebu Bekra celega v ranah. Ummu Džemil je zakričala in rekla: 'Prisežem pri Allahu, to so lahko naredili le sovražniki, neverniki! Želim, da se Allah maščuje zate.' 'Kaj je z Allahovim Poslancem?' je vprašal Ebu Bekr. 'Ali tvoja mati lahko sliši?' je vprašala Ummu Džemil. 'Ne boj se nje,' je odgovoril. 'On je cel in dobro,' je rekla. 'Kje pa je?' je vprašal Ebu Bekr. 'V hiši Ibnul-Erkama,' je odgovorila. Ebu Bekr je rekel: 'Prisežem pri Allahu, ne bom jedel niti pil, dokler me ne odpeljeta k Allahovemu Poslancu.'
Obvezali sta ga, dokler se mu noga ni izboljšala. Ko so ljudje zaspali, sta ga naslonjenega nase odpeljali k Allahovemu Poslancu. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ga je objel in ga začel poljubljati, tudi ostali muslimani pa so pohiteli k njemu. Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ga je močno pomiloval.' " (El-Bidaje ven-nihaje (3/30))
Komentarji
Objavite komentar