DELA SE VREDNOTIJO GLEDE NA NAMERO

Imam El-Buhari od vodje pravovernih Omarja ibn El-Khattaba prenaša, da je slišal Allahovega poslanca, sallallahu alejhi ve sellem reči: "Dela se vrednotijo glede na namero in vsakemu človeku pripada tisto, kar je nameraval. Kdor je opravil hidžro zaradi Allaha in Njegovega poslanca, mu bo ta hidžra resnično zaradi Allaha in Njegovega poslanca, kdor pa je opravil hidžro z namero, da doseže dobro tega sveta ali zaradi ženske, s katero bi se poročil, bo njegova hidžra za to, za kar jo je opravil."

S tem hadisom je El-Buhari začel svojo zbirko. Prav tako pa tudi Nevevi svojo znano knjigo El-Erbeinen-Nevevijje ter mnogi drugi učenjaki hadisov svoje zbirke. Ta hadis je pokazatelj, da je merilo, ali je neko delo sprejeto pri Allahu, pravilna in iskrena namera.

Osnova in merilo sprejetja del pri našem Gospodarju je namera, kajti Allah ne sprejme dela, razen v primeru, da je narejeno z iskreno namero in zaradi Njegove plemenitosti. Vrednost, teža in stopnja dela je različna glede na dobro ali slabo namero, s katero je bilo delo storjeno. Ali se je s tem delom želelo Allahovo zadovoljstvo, ali pretvarjanje pred ljudmi? Ali se je s tem delom želel ta svet ali oni svet? Želje in ambicije ljudi se namreč razlikujejo, kakor nam jasno oznanja Vzvišeni Allah:

Nekateri med vami so si zaželeli tega sveta, drugi onega. (Kur'an; 3:152)

Glede na namero in željo dobimo nagrado ali kazen.

Tistemu, ki si želi nagrade na onem svetu, mu jo bomo pomnožili. Tistemu, ki si želi nagrade na tem svetu, jo bomo dali, toda na onem svetu bo ostal brez deleža. (Kur'an, 42:20)

Ali človek s svojimi deli želi pridobiti Allahovo naklonjenost, ali pa si želi popularnost in hvalo med ljudmi? To so zelo občutljive stvari, pri katerih se mora vsak musliman zaustaviti in se pred vsakim storjenim delom izprašati.

Zaradi tega hadisa islamski učenjaki smatrajo, da je namera četrtina oziroma tretjina vere. Imam Ahmed je rekel: "Osnove islama so bazirane na treh hadisih: 'Dela se vrednotijo glede na namero,' katerega prenaša Omar. Potem hadis, ki ga prenaša En-Nu'man bin Bešir: 'Halal (dovoljeno) je jasen in haram (prepovedao) je jasen, a med njima so sumljive stvari (el-mutešabihat).' In hadis, ki ga je prenesla Aiša: 'Kdor uvede v našo vero tisto, kar ji ne pripada, bo zavrženo.' V drugem hadisu pa je omenjeno: 'Kdor naredi nekaj, kar naša vera ne tolerira, se to (delo) zavrne.' "

Kakor da je Imam Ahmed parafraziral izrek Omarja, ki se glasi: "Najboljša dela so sledeča tri: opravljanje tega, kar je Allah ukazal, izogibanje temu, kar je Allah prepovedal, in iskrenost do Allaha." Celotna vera je sestavljena iz izvrševanja tega, kar je predpisano, prenehanja delanja prepovedanih stvari in čuvanja od sumljivih stvari. To troje pa se ne more izvršiti, razen če je v skladu s sunnetom (prakso) Allahovega poslanca sallallahu alejhi ve sellem.

Ko je naša namera pravilna, potem dovoljeno delo postane ibadet (čaščenje). Tvoje hranjenje, pitje in opravljanje vseh življenjskih potreb postane ibadet. Celo vsak korak, katerega storiš v življenju, postane ibadet. Ampak pogoj je, da je tvoj namen pridobiti Allahovo zadovoljstvo. 

Allahov poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je Sa'du ibn Ebi Vekkasu rekel: "O, Sa'd, karkoli podeliš in s tem želiš Allahovo naklonjenost, ti bo to šteto kakor sadaka (miloščina). Pa tudi zalogaj, ki ga daš v usta svoje žene."

Ko človek razvaja svojo ženo in jo hrani z zalogaji, se mu to računa kot dobro delo, če je njegova namera pridobiti naklonjenost Allaha. Celo svoje življenje lahko narediš za ibadet in cel svet je lahko kot velik mihrab (mesto čaščenja) zate, vsa tvoja dela pa lahko postanejo poslušnost ter približevanje Bogu, če imaš pravilno namero. Najprej naj ti bo namera iskrena, kajti tako se bodo dovoljena in običajna dela spremenila v ibadet in približevanje Allahu. Tako namera popravi nepopolno delo; kadar nekaj delaš, ampak tega ne dokončaš, ti bo Allah pri Sebi to izpopolnil in zapisal, kajti v Kur'anu je rekel:

Kdor se izseli zaradi Allaha, bo kljub sovražnikom našel na zemlji mnogo zatočišč – in svobodo. Kdor pa zapusti svoj rodni kraj zaradi Allaha in Njegovega poslanca, pa ga doleti smrt, bo pri Allahu zagotovo nagrajen. Allah odpušča grehe in je milosten. (Kur'an; 4:100)

Kadar nekdo odide kot muhadžir (migrant) in umre, bo dobil Allahovo nagrado za to, tudi če ni dokončal hidžre (migracije). Še več, človeku bo vpisano dobro delo, katerega sploh ne naredi, vendar ima čvrsto namero, da ga hoče narediti. Če človek običajno opravlja nočno molitev, pa ga enkrat v neki situaciji obvlada spanec in ne vstane, da bi jo opravil, potem mu bo to pri Allahu vpisano, kakor da je klanjal celo noč. Zgodi se, da človek včasih pri kakšnem delu naredi napako, pa se mu to vpiše kot pravilno delo, kakor nam El-Buhari prenaša, da je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Pred nami je bil nek človek, ki se je zarekel: 'To noč bom dal miloščino.' Tako je srečal nekega človeka, za katerega je mislil, da je siromak in mu dal miloščino. Naslednji dan so ljudje govorili, kako je prejšnjo noč dal miloščino kradljivcu. On je rekel: 'Moj Gospodar, hvala Ti za kradljivca!' Drugo noč je šel, da podeli miloščino, pa je srečal neko žensko in ji dal miloščino. Ljudje so naslednji dan govorili, kako je dal miloščino prešuštnici. Vendar je on ponovno rekel: 'Gospodar moj, hvala Ti za kradljivca in za prešuštnico!' Tretjo noč se je prav tako odločil dati miloščino, pa je srečal nekega človeka in mu jo podaril. Ljudje pa so naslednji dan ponovno govorili, kako je dal miloščino bogatašu, on pa je rekel kot prej: 'Gospodar moj, hvala Ti za kradljivca, prešuštnico in bogataša!' Kljub vsemu ga je pekla slaba vest, če je dal miloščino na pravo mesto in bil je zaskrbljen zaradi tega. V sanjah mu pride nek človek in mu reče: 'Kar se tiče tvoje miloščine, ki si jo dal kradljivcu, mogoče bo razlog, da preneha krasti. Kar se tiče miloščine, ki si jo dal prešuštnici, mogoče bo razlog, da v bodoče živi pošteno življenje. A kar se tiče miloščine, ki si jo dal bogatašu, mogoče bo razlog, da postane razumen in podeli ljudem od tega, kar je Allah podaril njemu.' "

Abdullah ibn El-Mubarak je rekel: "Mnogo je majhnih del, katere namera poveča, in mnogo je velikih del, katere namera zmanjša." Močna in iskrena namera povečuje malo delo, popravlja napačno delo in vpisuje človeku delo, katerega sploh ni naredil, ali pa ga je naredil nepopolno. 

Namera ima veliko vrednost pri Allahu. Razlika je, če človek opravi neko delo, s katerim cilja na Allahovo zadovoljstvo, ali cilja na zadovoljstvo ljudi. Meja pri tem je namera. Allahov poslanec sallallahu alejhi ve sellem nas je obvestil, da bo ogenj na Sodnem dnevu najprej zajel tri vrste ljudi. Človeka, ki je recitiral Kur'an in preučeval verske znanosti, da bi ljudje rekli, kako je on dobro recitiral in kako je pameten. Človeka, ki je delil in trošil bogastvo, da bi ljudje o njemu govorili, kako je darežljiv in plemenit. Človeka, ki se je boril proti nevernikom in ki je bil ubit v borbi, da bi ljudje o njemu govorili, kako je pogumen. Allahu ne pripada niti eden od teh treh. 

Ne samo, da jim je propadla nagrada, ampak jih je zajel tudi ogenj. Pretvarjanje uničuje dela, kajti Allah sprejema samo tista dela, ki so narejena zaradi pridobivanja Njegovega zadovoljstva. Pretvarjanje je lastnost svetohlincev, za katere je Allah rekel:

Svetohlinci mislijo, da bodo pretentali Allaha, toda On jih bo kaznoval za prevaro. Ko je čas za molitev, postanejo leni. Molijo le zato, da jih ljudje vidijo, Allaha pa skoraj ne omenijo. (Kur'an; 4:142)

Gorje tistim, ki molijo, ki so do svoje molitve nemarni, ki se samo pretvarjajo – in nikomur nič v naročje ne dajo. (Kur'an; 107:4-7)

Tisti, ki se pretvarjajo, so svetohlinci, a vernik ne bi nikoli smel imeti lastnosti svetohlinca. V eni situaciji je Omar videl Muaza ibn Džebela, kako joka na Poslančevem sallallahu alejhi ve sellem grobu, pa ga je vprašal: "Zakaj jočeš, Muaz?" Odvrnil je: "Zaradi hadisa, ki sem ga slišal od Poslanca sallallahu alejhi ve sellem, v katerim pravi: 'Malo pretvarjanje je širk, a kdor nasprotuje Allahovim ljubljencem (evlijam), je Allahu napovedal vojno. Allah ljubi dobre, bogaboječe in umaknjene ljudi, ki so, kadar so nekje prisotni, neopazni, a kadar od nekod odidejo, se ne izgubijo. Njihova srca so svetilke Prave poti, izvedejo iz vsake prašne teme.' "

Bogaboječi ljudje so vojaki, ki delujejo v tajnosti, ki nočejo, da jih ljudje vidijo in opazujejo, niti da jih hvalijo. Oni so osnova dobrega življenja. Odmaknjenost in skromnost so osnovne lastnosti čvrstega vernika.