Preskoči na glavno vsebino

ČLOVEKOVE PRAVICE V ISLAMU

Bog je absolutni in edini Gospodar ljudi in sveta. On je vrhovni Vladar, Branitelj in Hranitelj, čigar milost sije na vsa bitja. Ker je dal vsakemu človeku dostojanstvo ter čast, smo ljudje združeni in v samem bistvu isti.

Med nami se ne more delati nikakršnih otipljivih, niti stvarnih razlik, na osnovi narodnosti ali barve kože. Tako so vsa človeška bitja medsebojno povezana in vsa predstavljajo eno skupnost bratstva v svojem služenju Vladarju sveta. V taki pobožni atmosferi je islamsko razumevanje edinstvenosti Boga dominantna in centralna točka, pod katero se nujno razume tudi enotnost človeštva in bratstvo ljudi. Glede na to, da se islamska država lahko vzpostavi na katerem koli delu zemlje, islam ne želi omejiti človekovih pravic in privilegijev na geografske meje lastne države. Islam je postavil neke temeljne, univerzalne, pravice za celotno človeštvo, ki se morajo spoštovati in upoštevati v vseh okoliščinah, ne glede na to ali določena oseba živi na območju islamske države, ali izven nje, ali je v vojni, ali v miru s to državo. Vzvišeni Allah pravi v Kur'anu:

O, verniki! Izpolnjujte dolžnosti do Allaha in pričajte po resnici! naj vas sovraštvo do drugih ljudi ne zavede v nepravičnost! Bodite pravični in boste najbližje kreposti. Allaha se bojte, saj dobro ve, kaj delate! (Kur'an; 5:8)

Človeška kri je vedno sveta in se ne sme prelivati brez upravičenega razloga. Če nekdo oskruni to svetost človeške krvi in ubija brez opravičila, se to izenačuje z ubojem celotnega človeštva:

Če kdo ubije človeka, ki ni ubil nikogar, ali koga, ki na zemlji ne dela nereda, je tako kot da bi ubil vse ljudi. (Kur'an; 5:32)

Ni dovoljeno zatiranje žensk, otrok, ostarelih, bolnikov in ranjencev. Čast in nedolžnost ženske se mora spoštovati v vseh situacijah. Lačna oseba se mora nahraniti, gola obleči, a ranjenega in bolnega je treba zdraviti, ne glede na to ali on pripada islamski skupnosti ali sovražnemu narodu.

Ko govorimo o človekovih pravicah v islamu, moramo povedati, da nam je te pravice dal Bog. Njih ni predpisal kralj niti neka zakonodajna skupščina. Pravice, katere dajejo kralji in zakonodajna telesa, so lahko odvzete, kakor so dane. Prav tako je s pravicami, katere priznavajo in sprejemajo diktatorji. Oni dajejo  pravice, kadar hočejo, in odvzemajo, kadar hočejo, sami pa jih odkrito kršijo, kadar hočejo. Ker pa so v islamu človekove pravice Božji dar, nima noben kralj, nobena zakonodajna skupščina in noben diktator dovoljenja, da na njih nekaj dodaja ali jih menja. To niso človekove pravice predpisane samo na papirju, ki se v realnem življenju negirajo. Tudi niso goli filozofski pojmi, za katerimi stojijo sankcije. Povelja, razglasi in resolucije Združenih narodov se ne morejo izenačiti s pravicami, katere nam je dal Bog, kajti prve niso sprejemljive za vsakogar, medtem ko druge priznava vsak vernik. One so del islamske vere. Vsak musliman in vsi vladarji, ki se smatrajo za muslimane, jih morajo priznati, sprejeti in upoštevati. V kolikor ne sprejmejo in zanikajo pravice, katere nam garantira Bog, ali pa če jih dopolnjujejo, menjajo in kršijo, je stališče islama o tem jasno in nedvoumno:

 Tisti, ki ne razsojajo skladno s tistim, kar je Allah objavil, so pravi neverniki! (Kur'an; 5:44)

ČLOVEKOVE PRAVICE V ISLAMSKI DRŽAVI

1) Varnost življenja in premoženja. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, je rekel: "Prepovedana so vam tuja življenja in tuja imetja, vse dokler ne pridete pred svojega Gospodarja na Sodni dan." Za nemuslimanske prebivalce v islamski državi je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, rekel: "Tisti, ki ubije zimmija (nemuslimana v islamski državi, ki plačuje džizijo), ne bo zavohal vonj Raja."

2) Zaščita časti. Vzvišeni Allah pravi:

O, verniki! Možje naj se ne posmehujejo drugim. (Kur'an; 49:11)

Ne karajte drug drugega in ne kličite se med seboj z grdimi vzdevki! (Kur'an; 49:11)

Ne vohunite in ne opravljajte. (Kur'an; 49:12)

3) Svetost in varnost zasebnega življenja. Vzvišeni Allah pravi:

O, verniki, ne vstopajte v tuje hiše brez dovoljenja in preden ne pozdravite njenih prebivalcev. (Kur'an; 24:27)

4) Varnost osebne svobode. Islam je postavil princip, da noben prebivalec ne sme biti zaprt, če njegov prekršek ni dokazan na javnem sojenju. V islamu ni dovoljeno ujeti človeka samo na podlagi sumničenja in ga zapreti brez ustreznega sodnega procesa ter zagotovitve možnosti obrambe.

5) Pravica do protesta proti tiraniji. Med pravice, katere islam daje ljudem, je tudi pravica do protesta proti tiraniji vlade. Vzvišeni Allah pravi:

Allah ne mara, da naglas govorite o nepravičnosti. To sme le človek, ki je doživel krivico. (Kur'an; 4:148)

V islamu, kakor smo že rekli, vsa moč in oblast pripada Bogu, človek pa je le namestnik, komur je oblast zaupana. Komur se zaupa oblast, mora uživati izjemno spoštovanje svojega naroda, za čigar dobro mora uporabiti svojo oblast. To je potrdil Ebu Bekr, ki je v svojem govoru rekel: "Sodelujte z mano, ko imam prav, ampak me popravite, ko se motim. Poslušajte me, dokler sledim Allahovim in Poslančevim predpisom, če pa odstopim od njih, se obrnite od mene."

6) Svoboda izražanja. Islam daje pravico do svobodnega razmišljanja in izražanja vsem prebivalcem islamske države, pod pogojem, da se koristi za propagiranje vrlin in resnice, ne pa za širjenje zla. Islamski koncept svobode izražanja je znatno iznad koncepta, ki je sprejet na Zahodu. Islam v nobenem primeru ne dovoljuje propagiranja zla. Tudi ne daje nikomur pravice, da uporablja grde ali žaljive besede pri kritiki. Muslimani so imeli navado, da so vprašali Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ali je glede določenega vprašanja dobil Božanski tekst. Če bi odgovoril da ni, potem so svobodno izražali svoje misli o tem.

7) Svoboda združevanja. Islam daje ljudem pravico do svobodnega združevanja in formiranja organizacij. Ta pravica se uveljavlja pod določenimi pogoji.

8) Svoboda prepričanja. Islam je postavil naslednje stališče:

V vero ni prisile. (Kur'an; 2:256)

Za razliko od tega so totalitarne družbe popolnoma odvzele pravice posameznikom. Pretiravanje v povzdigovanju državnih avtoritet  je pripeljalo do suženjstva človeka človeku. Ponavadi je za suženjstvo značilno popolno upravljanje človeka s človekom. Danes je ta vrsta suženjstva zakonsko ukinjena, ampak namesto tega moderne, demokratične družbe uvajajo podobno vrsto prikritega upravljanja s posamezniki.

9) Zaščita religijskih občutkov. Ob svobodi izražanja in prepričanja daje islam posameznikom tudi pravico do religijskih občutkov in ne sme se reči niti narediti nič, kar bi lahko to pravico zmanjšalo.

10) Zaščita od poljubnega odvzemanja svobode. Islam priznava pravico posameznika do svobode in da človek ni zaprt zaradi prekrškov drugih ljudi. Vzvišeni Allah pravi:

Karkoli človek stori, stori sebi in vsak grešnik bo nosil le svoje breme. (Kur'an; 6:164)

11) Pravica do osnovnih življenjskih pogojev. Islam revnim priznava pravico do zagotavljanja pomoči.

Kar razdelite od imetja, naj prejmejo starši, sorodniki in sirote in siromaki in popotniki. (Kur'an; 2:215)

12) Enakost pred zakonom. Islam vsem prebivalcem daje pravico do absolutne in popolne enakosti pred zakonom.

13) Vladarji niso iznad zakona. Neka ženska, ki je pripadala ugledni in plemeniti družini, je bila ujeta zaradi kraje. Primer je bil predložen Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem, in predlagalo se mu je, naj bo oproščena kazni. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, je odgovoril: "Resnično je tiste pred vami uničilo to, ker niso izvrševali kazni nad nekom, ki je ukradel, če je bil plemiškega porekla, a izvrševali so jo, ko je ukradel nekdo s slabim poreklom. Pri Allahu, ko bi Fatima, Muhammedova hči, ukradla, bi ji jaz odsekal roko."

Na koncu moramo poudariti, da islam poskuša doseči navedene človekove pravice, ne samo preko zagotavljanja zakonskih sredstev, ampak poziva človeka, da preseže nizko stopnjo živalskega načina življenja. Tako bi človek imel možnost, da se osvobodi vezi, ki ga vežejo na podlagi družinskih vezi, rasnih razlik, jezikovne arogantnosti in ekonomskih privilegijev. Islam poziva človeštvo, naj se vzdigne do stopnje življenja, na kateri lahko, zahvaljujoč svoji prirojeni izvrstnosti, dosežemo bratstvo ljudi. 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

VSAKA PTICA LETI K SVOJI JATI

V današnjem času na internetu lahko zasledimo poplavo nekih t. i. podkasterjev ali svetovalcev, ki zase pravijo, da sledijo gibanju rdeče tabletke ( red pill movement ), kot so recimo Andrew Tate, Fresh & Fit, Mahdi Tijani, do neke mere tudi Jordan Peterson in podobni. Treba je poudariti, da so te njihove filozofije in pogledi na odnose med moškimi in ženskami le reakcija na feminizem, a če smo iskreni je tudi evropski feminizem reakcija na endemične predsodke do žensk v t. i. zahodni civilizaciji. Teorija rdeče tabletke na Zahodu ni nič novega, saj imajo dolgo zgodovino povezano s podcenjevanjem žensk s strani krščanstva, tj. s cerkvenimi pravili in dogmami. Teorija rdeče tabletke je v samem bistvu le ponovno rojstvo teh prezirajočih pogledov na ženske, ki so na Zahodu vedno obstajali. Razlika je le, da imajo danes oporno točko v nekih kvazi-znanstvenih ugotovitvah namesto v bibličnih besedilih, kot je bil to primer v preteklosti. V preteklosti so dokazovali z Evo in njenim domn...

RAZMIŠLJANJE O POGLAVJU EL-ASR

V tem kratkem poglavju, ki ga sestavljajo trije verzi, je predočen popoln program za človeško življenje s stališča islama. V njem je izkazana rdeča nit islamskega pojmovanja vere. V toku časa, v vseh stoletjih obstoja človeka je le ena civilizacija vzpostavila program koristen vsem skupinam ljudi. To poglavje predstavlja pot odrešitve, vse ostalo je propad in izguba. Imam Eš-Šafi'i je rekel: ''Če bi Allah razodel le to poglavje, bi zadostovalo.'' Pri času, resnično je človek na izgubi, razen tisti, ki verujejo in delajo dobro, ter si priporočajo resnico in si priporočajo potrpežljivost. (Kur'an; 103:1-3) Et-Taberani je z verodostojno/ sahih verigo prenašalcev zabeležil, da se dva moža izmed ashabov ne bi sestala, a da si pred razhodom ne bi recitirala tega poglavja. Zakaj? Kaj je v tem poglavju posebnega? Če bi gledali po čim večji nagradi in čim večjem blagoslovu, potem bi najbrž recitirali poglavje El-Fatiha ali El-Ikhlas, katerih nagrada za samo recitaci...