ČAS MORALNE KRIZE

V povesti svojega obstoja je človeštvo preživljalo razne krize. Ekonomske, politične, socialne in mnoge druge, vendar so bile te krize časovno omejene in so relativno hitro minile, zato je človeštvo lahko nadaljevalo s svojim napredkom. Danes pa je človeštvo zadela ena velika kompleksna in obširna kriza, ki je zajela vse segmente življenje. Gre za moralno krizo. Zato da bi bolje razumeli temo in resnost problema je neobhodno, da definiramo, kaj je to morala. V slovarjih in enciklopedijah se morala definira kot skupek pravil o obnašanju v medsebojnih odnosih ljudi v nekem društvu ali religiji. Zakaj je še pomembno poznati definicijo morale? Zato ker je opazno, da islamski učenjaki in daije (misijonarji), kadar pišejo o morali, pod tem običajno razumejo nedolžnost, zadrževanje od razvrata in raznih seksualnih pokvarjenosti, torej, izključno tisto, kar je vezano za seksualni aspekt človekovega življenja. To je vsekakor napačno ali bolje rečeno pomanjkljivo, kajti morala in moralna degradacija (nazadovanje) ima širši pomen in področje. Nemorala, ki vključuje seksualni aspekt življenja, vključuje tudi oblast politike, ekonomije in znanosti.

KDAJ SE JE ZAČELA MORALNA KRIZA?

Eno od važnih vprašanj, ki se nam postavlja, je: Kdaj se je začela moralna kriza?

Začela se je, ko se je vera v Boga, Sodni dan in v individualno odgovornost začela potiskati iz človekovega življenja in ko smo ta prostor začeli namenjati ideologijam in sistemom, kakor so komunizem, kapitalizem, materializem in liberalizem. Na kratko bomo pregledali te ideologije in opazili bomo, kako so pripeljale do splošne moralne krize.

Najprej o komunizmu, sistemu in ideologiji pod okriljem katerega so živeli ljudje na tem, našem območju (Balkanu). Znano je, da je komunizem ideologija, ki zagovarja izolacijo vere iz vsakdanjega in političnega življenja, ter jo razglaša za opij za ljudstvo. V tem brezbožnem sistemu so bili izobraževanje, kultura in splošni pogled na življenje utemeljeni izključno na ateizmu. Nasprotje komunizma je liberalizem, ki se ni odkrito zoperstavil veri, ampak jo je potisnil v drugi plan. Za ti dve in tudi za vse ostale ideologije, ki so povzročile moralno krizo, je skupen sekularizem.

Čeprav je za moralno krizo vzrokov več, sta vseeno neposredna vzroka sekularizem in ateizem, tako da danes moralna kriza razjeda vsa društva na Zemlji. Sekularizem je uničil vero in s tem tudi moralnost, kajti moralnost je produkt vere. To pomeni, da med vero in moralo obstaja močna vez in zato mnogi pedagogi in sociologi nakazujejo na čvrst odnos med verskim znanjem in moralnim delovanjem. Njihovo skupno stališče je, da brez vere ni stabilnosti, reda in morale v družbi.

Ta splošna nemoralnost, ki je zajela vse segmente in aspekte življenja, je v islamski svet prišla s kolonialnim osvajanjem in modernizacijo. Takrat so muslimanske družbe padle pod močan politični, ekonomski, kulturni in ideološki vpliv teh sil. Seveda je to pustilo velik madež na veri in morali.

Vera in s tem tudi morala sta bili potisnjeni na stran in se upoštevali samo na privatni sferi življenja. Glas vere je slabil, moralnost se je zmanjševala, strast in egoizem pa sta začela dominirati. Moralnost se je zmanjševala na znanstvenem, ekonomskem in političnem področju. Znanost je bila zlorabljena in se še vedno zlorablja zaradi ekonomskih, političnih in vojnih interesov.

Na ekonomskem področju, kjer je moralnost ločena od ekonomije same, so postala dovoljena vsa sredstva, da bi se konkurent vrgel iz igre in oddaljil od tržišča. Dovoljeno je, da se do bogastva in do kapitala pride na kakršenkoli način, pa tudi če je to preko znoja in krvi delavcev, kajti ekonomija in materialno bogastvo sta postala eno, moralnost pa nekaj povsem drugega.

Na političnem področju je vse dovoljeno, da bi se nasprotnik zlomil in da bi bil poražen. Dovoljene so laži, prevare, spletkarjenje, kajti cilj naj bi opravičeval sredstvo. Moralnost je v svetu politike že davno izumrla. Politiki varajo svoje narode, ki so jih izbrali, gledajoč le na svoje interese, koristi in kariero. To ni nič drugega kot eden od pokazateljev moralne krize, v katero so padli.

Korupcija, ki je razširjena v politiki, ekonomiji, sodstvu in drugih državnih institucijah, je izraz moralne krize.

Stanje medijev, kjer se javno in odkrito napada resnica, a promovira in pomaga laž, zlo in nemoralnost, ni nič drugega kot pokazatelj splošne moralne krize, ki je zajela vse segmente družbe.

EKSPANZIJA NEMORALE

Če vzamemo v obzir, da je človek bitje duha in materije, stvaritev dvojne narave, se v njemu vedno vodi borba med dobrim in zlim, pobožnostjo in vdanostjo strastem. V družbi, v kateri prevladuje zlo in se širi brez preprek in odpora, bo vdanost strastem nadvladala pobožnost. Takrat pride do spreminjanja merila vrednosti.

Širjenje splošne nemorale v družbi je bilo postopno. Na začetku se je na pojavljanje nemorale gledalo indiferentno (ravnodušno, mlačno) in družba tega ni pozitivno in konstruktivno preprečila.

Kur'an obvezuje celotno skupnost (ummet), da se zoperstavi zlu in ga spodbija, kajti v nasprotnem bo cela skupnost odgovorna pred Allahom in si zaslužila prekletstvo ter kazen. Vzvišeni Allah je rekel:

Nevernike med sinovi Izraelovimi sta preklela David in Jezus, Marijin sin, ker so se upirali in vedno prestopali meje zla. Drug drugega niso odvračali od grešnih dejanj. Njihovo početje je bilo zares odvratno! (Kur'an; 5:78-79)

V zahodnih družbah je moralnost postala prostovoljna kategorija, ki se ne upošteva kakor dolžnost in pravica. Torej, nihče ne more nekoga prisiliti na moralno delo, ali pa ga odvrniti od nemoralnega dela. Ni se ustavilo samo na neodvračanju od nemorale, ampak je šlo še dlje. Nemorala se reklamira, afirmira uveljavlja in spodbuja. Največjo vlogo pri tem so prevzeli razni tiskani in elektronski mediji, ki vsakodnevno reklamirajo nemoralnost in druge vrste zla, od kriminala, prešuštva, alkohola in ostalih pošasti. Tukaj prihaja do izraza dvoličnost "naprednih in civiliziranih" družb, ki formalno obsojajo nemoralnost in današnje pošasti, kakor so droga, tobak in alkohol, a obenem to reklamirajo, proizvajajo ter javno in tajno prodajajo ljudem, zlasti mladini. V tem ambientu zla in nemoralnosti ti pojavi postajajo normalni in svet se na njih navadi. Za tem sledi še ena etapa v širjenju zla, ki je vrhunec nazadovanja. To je etapa, v kateri se nemorala legalizira in se na nek način ponuja ljudem. V nekaterih zahodnih državah je homoseksualnost legalizirana in z zakonom odobrena. Ustanavljajo se centri in klubi za homoseksualce. Šli so do te mere, da so registrirani spolni odnosi moškega s sestro, hčerko in celo z materjo.

POTREBUJEMO MORALNE POSAMEZNIKE

Za moralno družbo potrebujemo moralne posameznike. Tako da, če nekdo želi družbi dobro in svetlo prihodnost v vseh segmentih življenja: političnem, ekonomskem itn, je nujno in ključnega pomena, da aktivno dela na bujenju verske zavesti pri svojih someščanih in na njihovi verski vzgoji, kajti brez vere ni morale. Tudi sam Kur'an dosti več govori o moralnih normah kot o pravnih predpisih. Pravne odredbe brez morale ne morejo efektivno rešiti problemov družbe. Verska in moralna vzgoja je obveznost, predvsem družine, zatem verskih ustanov in institucij. Če želimo zgraditi dobrega vernika in moralno osebnost, se bo oseba vedno zavedala, da se bo nekega dne vrnila k svojemu Gospodarju in da bo polagala račun za svoje življenje in svoje postopke ter dejanja. S to zavestjo bo občutek odgovornosti vedno ostal globoko vgrajen v njegovi duši in on se nikoli ne bo obnašal neodgovorno in nemoralno.