Preskoči na glavno vsebino

AIŠA – MATI VERNIKOV

Allahov poslanec salallahu alejhi ve selem se je po ukazu svojega Gospodarja oženil z Aišo, naj je Allah zadovoljen z njo. Pred ženitvijo z njo mu je angel Gabrijel prinesel kos svile, ki je prikazoval njen lik. El-Buhari je eno poglavje v svojem Sahihu v Knjigi o poroki, naslovil: "Poglavje o gledanju v žensko pred poroko", zatem pa prenesel hadis, ki se glasi: Poslanec salallahu alejhi ve selem je rekel  Aiši radijallahu anha: "V snu mi je bilo pokazano, kako te angel prinaša v kosu kvalitetne svile govoreč: 'To je tvoja žena.' Zatem sem odkril tančico s tvojega lica, tam pa si bila ti. Rekel sem: 'Zgodilo se bo, če bo taka Allahova volja.' "

Allah je Aišo izbral za Svojega poslanca, sallallahu alejhi ve selem, ko je bila v cvetu mladosti in bistroumnosti, da bi bila čist nepopisan list, na katerega se piše znanje o poslanstvu. To je modrost čuvanja vere Vzvišenega Allaha. Allahov poslanec sallallahu alejhi ve selem je primer in vzor ummetu.

Moramo mu slediti na vseh področjih njegovega življenja, kot je njegovo obnašanje v njegovem domu, ravnanje s sorodniki, pa tudi stvari, ki so bile znane le njegovim ženam. Za namen tega zelo važnega zakonodajnega cilja se je Poslanec sallallahu alejhi ve selem poročil z večjim številom žena, da bi ena drugo dopolnjevale v omenjanju njegovega sallallahu alejhi ve selem sunneta. V tem je bila vsekakor najboljša mati vernikov Aiša.

Od znanja poslanstva si je zapomnila to, česar si ni nobena druga, to znanje pa je razširila po ummetu. Ona spada med ashabe, ki so prenesli največ hadisov kot npr: Ebu Hurejre, Ibn Abbas, Ibn Omar in Enes, naj bo Allah zadovoljen z njimi.

Od Allahovega poslanca salallahu alejhi ve selem je prenesla 1210 hadisov. El-Buhari in Muslim sta se dogovorila glede 174 njenih hadisov, El-Buhari jih je zabeležil 54, Muslim pa 68. Prenesla je največ islamskih predpisov, zato pravimo, da je ummetu prenesla četrtino šeriata. Veliko ashabov je preneslo hadise od nje, kot npr. njen oče Ebu Bekr Es-Siddik, Omar ibn El-Khattab, njegov sin Abdullah, Ebu Hurejre, Ibn Abbas, Amr ibn El-As, Ebu Musa El-Ešari itn. Od nje je hadise preneslo tudi veliko število tabi'inov.

Najbolj znani med njimi so: Mesruk ibn El-Edzde'a, El-Esved En-Neha'i, Se'id ibn El-Musejjib, Urve, sin njene sestre, Ebu Seleme ibn Abdur-Rahman, Es-Sabi, Mudžahid, Ata' ibn Ebi Rebbah, Ikrime, Nafi' mevla Ibn Omer in Amra bint Abdur-Rahman. Ata' je rekel: "Aiša je imela najboljše razumevanje fikha (islamskega prava), bila je najbolj podučena, najbistroumnejša v vseh stvareh nasplošno." Hafiz Muhammed ibn Sihab Ez-Zuhri je rekel: "Če bi zbrali Aišino znanje in znanje ostalih Poslančevih sallallahu alejhi ve selem žena, bi bilo Aišino najboljše."

Et-Tirmizi beleži, da je Ebu Musa El-Ešari rekel: "Ni se zgodilo, da smo ashabi Allahovega poslanca salallahu alejhi ve selem vprašali Aišo o nekem nejasnem hadisu, pa da pri njej nismo našli znanja o njem." Od vseh ljudi je bila Aiša Allahovemu poslancu salallahu alejhi ve selem najljubša oseba. El-Buhari in Muslim sta od Amra ibn El-Asa prenesla, da je Allahovega poslanca salallahu alejhi ve selem vprašal: "Kdo ti je od ljudi najljubši?" Poslanec salallahu alejhi ve selem je rekel: "Aiša." Potem ga je vprašal: "A od moških?" Rekel je: "Njen oče." Et-Tirmizi beleži, da je neka oseba razpravljala (kritizirala) o Aiši radijallahu anha v prisotnosti Ammara ibn Jasirja, pa ji je ta rekel: "Poberi se grda punca! Ali vznemirjaš Poslančevo salallahu alejhi ve selem drago?!" Ko je Mesruk prenašal hadis od nje, je rekel: "Povedala mi je Siddika (iskrena), hčerka Siddika (iskrenega), najljubša žena Allahovega izbranca." Muslim v svojem Sahihu beleži, da je Poslanec salallahu alejhi ve selem svoji hčerki Fatimi radijallahu anha rekel: "Ali imaš rada to, kar imam rad jaz?" Rekla je: "Seveda imam." Rekel je: "Pa vzljubi njo," in pokazal je na Aišo. Aiša radijallahu anha je bila blagoslov za ummet.

Zaradi nje je bil spuščen verz o tejemumu, kot olajšanje muslimanom do Sodnega dne. Usejd ibn Hudajr je zaradi tega rekel: "Ona ni vaš prvi blagoslov, o, Ebu Bekrova družina." Dogodek "El-Ifk", v katerem so svetohlinci Medine za prešuštvo obtožili Siddiko radijallahu anha, tisto, o kateri je Allah razodel kur'anske verze in predpisal predpise, ki čuvajo čast vernikov pred svetohlinci in pokvarjenci, je bil tudi blagoslov zanjo. Vzvišeni Allah je spustil šestnajst verzov sure En-Nur v povezavi z Aišo in ti se bodo omenjali do Sodnega dne. Islamski učenjaki pravijo: "Kadar Vzvišeni Allah v Kur'anu omeni laž malikovalcev o Njem, veliča Sam Sebe z besedo SubhanAllah (Slavljen je Allah)."

Vzvišeni Allah pravi: "Rekli so: 'Allah si je vzel otroka.' Subhanehu – Vzvišen je On [nad tem]." (Kur'an; 2:116) Vzvišeni Allah glede Aiše pravi: "In zakaj niste, ko ste to slišali, rekli: 'Ne spodobi se, da govorimo o tem. Subhaneke – Slavljen si Ti. To je velika kleveta.' " (Kur'an; 24:16) Allah je Samega Sebe veličal z besedama Subhanallah pri zavračanju vsakršne pomanjkljivosti in nepopolnosti pri Samem Sebi, z istima besedama Subhanallah pa je veličal Samega Sebe pri zavračanju lažne obtožbe o Aiši. Ez-Zamahšeri pravi: "Kadar bi podrobno analiziral Kur'an in raziskoval tisto, zaradi česar se grozi grešnikom, ne bi našel, da je Vzvišeni Allah v čem bolj strog kot v primeru lažne obtožbe o Aiši."

Zaradi tega je četverica imamov, kot tudi drugi islamski učenjaki, katerih besede imajo težo, enotna glede tistega, ki obtoži Aišo za prešuštvo, da je nevernik in da je tako zapustil islam. Žena se mora ločiti od njega, ne pokoplje se ga na muslimanskem pokopališču in ne klanja se mu dženaza – ker je zanikal šestnajst kur'anskih verzov razodetih glede Aišine nedolžnosti. Zato naj se Allah usmili Siddike, hčerke Siddika, ki je bila opravičena z nebes. Ummetu je s svojim lastnim širjenjem poslančevega znanja podarila ogromno dobrega in koliko smo le videli lepega zaradi njenega blagoslova. Odšla je na oni svet, naj je Allah zadovoljen z njo, 17. ramadana, 58. hidžretskega leta, pokopana pa je na Bekiji. Naj bo Allah zadovoljen z njo in naj stori, da bo zadovoljna in srečna.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...