Ibn Kajjim pravi: "Ljubezen do dobrega ne more biti pravilna, če ni paralelna s sovraštvom do zla, kakor Vzvišeni pravi, da je Abraham, vodja vseh monoteistov, ki ljubijo svojega Gospodarja, svojemu narodu rekel:
Ali vidite, kaj častite vi in vaši predniki? Resnično so moji sovražniki, razen Gospodar vseh svetov. (Kur'an; 26:75-77)
Iz tega se jasno vidi, da ta ljubezen in prijateljstvo Allahovega prijatelja (halilullah) ne bi bilo pravilno, če ne bi bilo njegovega sovraštva [do mnogoboštva in mnogobožcev], saj ni pravilne ljubezni, razen tiste, ki je v imenu Allaha in ki je dovršena s sovraštvom do drugih božanstev. Vzvišeni pravi:
In ko je Abraham rekel svojemu očetu in svojemu narodu: "Resnično se odrekam tega, kar častite, razen Tistega, ki me je ustvaril, a On me bo vodil." In naredil je trajno besedo med njegovimi potomci, da bi se vračali. (Kur'an; 43:26-28)
To pomeni, da je ljubezen do Allaha in sovraštvo do lažnih božanstev naredil za trajno besedo, ki jo bodo iz roda v rod dedovali glasniki vere in njihovi sledilci, ta beseda pa je: la ilahe illallah. Abraham, vodja monoteistov, jo je zapustil v nasledstvo svojim sledilcem vse do Sodnega dneva." (El-Dževabul-kafi, str. 300-301)
Abraham si je zaslužil, da ga je Vzvišeni Allah naredil za prelep vzor v ljubezni do Vzvišenega Allaha in sovraštvu do širka ter mnogobožcev, zato Vzvišeni pravi:
Zagotovo je za vas dober vzor v Abrahamu in tistih z njim, ko so rekli svojemu narodu: "Zares se odrekamo vas in tistega, kar častite poleg Allaha. Neverniki smo v vas in očitno bo med nami in vami sovražnost in sovraštvo za vedno, dokler ne boste verovali v Allaha Edinega." Razen Abrahamove besede svojemu očetu: "Zagotovo bom prosil, da bi ti bilo odpuščeno, a jaz nimam moči zate proti Allahu v ničemer. Naš Gospodar! Na Tebe se zanašamo in k Tebi se obračamo in pri Tebi je vrnitev." (Kur'an; 60:4)
Njegovo sovraštvo do mnogoboštva in mnogobožcev je bila tolikšna, da jih je celo fizično zapustil, kakor se jim je zoperstavljal tudi v verovanju in v srcu, pa je rekel:
"In zapuščam vas in kar kličete poleg Allaha, jaz pa bom klical svojega Gospodarja. Morda v svojem klicanju svojega Gospodarja ne bom nesrečen." Ko jih je zapustil in kar častijo poleg Allaha, smo mu podarili Izaka ter Jakoba in oba naredili za glasnika vere. (Kur'an; 19:48-49)
Ibn Kesir pravi: "In zapuščam vas in kar kličete poleg Allaha, jaz pa bom klical svojega Gospodarja," tj. opuščam in zapuščam vas in vaša božanstva, katera častite mimo Allaha. "Jaz pa bom klical svojega Gospodarja," tj. jaz služim samo Njemu in mu ne delam širka (mnogoboštva). "Morda v svojem klicanju svojega Gospodarja ne bom nesrečen," tj. tukaj beseda 'asa (tj. morda) pomeni nujo, saj je on po Muhammedu sallallahu alejhi ve sellem brez dvoma prvak med glasniki vere. Tako se je izrazil iz ponižnosti pred Allahom. Zato ker je El-Halil (Abraham), mir z njim, zaradi Allaha zapustil očeta in svoj narod, mu je bilo zanje dano boljše in lepše nadomestilo – dobil je potomce: sina Izaka in vnuka Jakoba. Vzvišeni v drugem ajetu pravi: "In podarili smo mu Izaka ter Jakoba kot vnuka, in vsakega naredili kot dobrega." (Kur'an; 21:72)" (Tefsirul-Kur'anil-Azim (3/123-124))
V navedenih ajetih se kaže blagoslov zapuščanja mnogobožcev in bežanja s svojo pravilno vero od takšnih. Allah je Abrahamu slabo družbo zamenjal s sinom Izakom ter Izakovim sinom Jakobom in oba počastil z glasništvom vere. Allah s takšnimi ajeti nagovarja ljudi, ki sami sebi zadajajo nasilje, ko živijo v državah mnogobožcev, kjer se skorajda ne morejo osvoboditi vpliva nevere in nihilizma. Vzvišeni Allah pravi:
Resnično bodo angeli tistim, ki jih bodo jemali [v smrt], medtem ko so bili krivični do svojih duš, rekli: "V čem ste bili?" Rekli bodo: "Bili smo potlačeni na zemlji." Rekli bodo: "Ali Allahova zemlja ni bila prostrana, da bi se selili po njej?!" Takšni bodo prebivali v Peklu – in to je grozna destinacija. Razen potlačeni izmed moških in žensk ter otrok, ki niso bili iznajdljivi in niso bili usmerjeni na pot. Takšne bo Allah morda pomilostil in Allah Največ pomilošča, Največ odpušča. (Kur'an; 4:97-99)
Komentarji
Objavite komentar