Džabir je povedal: "Z Allahovim Poslancem sallallahu alejhi ve sellem smo bili na nekem vojnem pohodu, ko je nek muhadžir udaril ensarija, pa je ensarij zaklical: 'O, ensarije!' Muhadžir je zaklical: 'O, muhadžirji.' Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je takrat javno obznanil: 'Kakšni džahilijjetski klici so to?' Rekli so: 'Allahov Poslanec, en muhadžir je udaril enega ensarija.' Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: 'Izogibajte se tega, saj to širi ogaben smrad.' Ko je to slišal Abdullah ibn Ubejj, je rekel: 'Že so jih začeli prakticirati. Prisežem pri Allahu, če se vrnemo v Medino, bo zagotovo močnejši pregnal šibkejšega.' Omar je rekel: 'Dovoli mi, da tega svetohlinca udarim po vratu!' Glasnik vere sallallahu alejhi ve sellem je rekel: 'Pusti ga, da ljudje ne bi govorili, da Muhammed ubija svoje družabnike.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)
Muhammed ibn Ishak pripoveduje, da mu je Asim ibn Amr ibn Katade prenesel, da je Abdullah ibn Abdullah ibn Ubejj, ko je slišal, kaj je rekel njegov oče, prišel k Allahovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem in mu rekel: "Allahov Poslanec, izvedel sem, da želiš ubiti Abdullaha ibn Ubejja, zaradi tega kar si slišal o njem. Če nameravaš to storiti, ukaži meni. Jaz ti bom prinesel njegovo glavo. Prisežem pri Allahu, celo pleme Hazredž ve, da v njem ni bilo nikogar, ki je bil bolj poslušen svojemu očetu od mene. Bojim se, da boš nekomu drugemu ukazal, naj ga ubije, pa bo ta to storil, vendar mi moja duša ne bo dopustila, da gledam ubijalca Abdullaha ibn Ubejja, kako svobodno hodi med ljudmi, pa bi ga ubil. Tako bi se zgodilo, da ubijem vernika zaradi nevernika, pa si s tem zaslužil peklensko kazen." Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Ne! Ljubeznivi bomo in lepo se bomo obnašali do njega, dokler bo med nami."
Ikrime ibn Zejd in ostali navajajo, da je Abdullah ibn Abdullah ibn Ubejj ibn Selul stal na vhodu v Medino, ko so se ljudje vračali v mesto in izvlekel sabljo. Tako so ljudje eden po eden hodili mimo njega. Ko je prišel njegov oče Abdullah ibn Ubejj, mu je sin rekel: "Vrni se!" Ta mu je rekel: "Gorje tebi! Kaj ti je?" "Prisežem pri Allahu, ne boš šel tukaj mimo, vse dokler ti tega ne dovoli Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem. Ker on je od močnih, ti pa si od šibkih." Ko je prišel Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem (ki je hodil na začelju vojske), se je Abdullah ibn Ubejj pritožil nad svojim sinom. Sin je rekel: "Prisežem pri Allahu, Allahov Poslanec, on ne bo vstopil v Medino, dokler mu tega ne dovoliš ti." Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem mu je dovolil, sin pa je rekel očetu: "Ker ti je dovolil Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem, lahko greš mimo." (Tefsir Ibn-Kesir (4/359))
Poglej v globino tega razumevanja verovanja v dušah plemenitih ashabov! Niso se ozirali niti na svoje očete, če bi se ti zoperstavili Allahovemu zakonu in ko bi se borili proti Allahu ter Njegovemu Poslancu sallallahu alejhi ve sellem.
To je resničen iman! Iman, ki je naredil, da jim je ljubezen do Allaha in Njegovega Poslanca sallallahu alejhi ve sellem ter pomaganje vere na prvem mestu. Ashabi so prehiteli ummet v vsakem dobrem. Tekmovali so pri vsaki dobrodelnosti. Po plemenitih glasnikih vere so prav oni vodje človeštva na poti k večni sreči.
Komentarji
Objavite komentar