Strani naše islamske zgodovine in zapuščine so polne življenj ljudi, ki so služili kot svetilniki in razsvetljevali pot, katero je postavil Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem. Eden takšnih je bil učenjak iz Horasana, Abdullah ibn El-Mubarak, ki se je rodil leta 118 po hidžri, bil pa je tabi-tabiin, kar pomeni, da se je rodil dve generaciji po Poslančevih, sallallahu alejhi ve sellem družabnikih. Rodil se je v Marvu, enem od pomembnejših mest v Horasanu.
Odrasel je v družini znani po svoji poštenosti, vzgojila pa sta ga starša znana po pobožnosti in pravičnosti. Zares plodna tla dajejo plodove. Že kot majhen otrok in študent je Ibn El-Mubarak kazal visoko stopnjo inteligence in pomnjenja. Ibn El-Mubarak je leta 141 po hidžri, ko je bil star 23 let, odšel iz Marva z namenom iskanja znanja. Bil je vnet iskalec znanja in opravljal je dolga potovanja, da bi srečal učenjake njegovega časa in se učil od njih. Abdullah ibn El-Mubarak je bil fakih (pravnik), muhadis svojega časa, pošteni abid (častilec) svojega Gospodarja, dobro znan zahid (asket), pesnik, pisatelj in jezikoslovec ter tudi mudžahid v vrstah vojske. Poleg vsega tega je bil tudi uspešen poslovnež. S trgovino se je ukvarjal, ker je želel biti finančno neodvisen. To mu ni le pomagalo pri njegovem iskanju znanja v oddaljenih področjih, ampak mu je nudilo tudi zaščito pred vladarji, ki so z denarjem želeli vplivati na učenjake.
Bil je učenjak, ki je bil znan po tem, da je sodeloval v bitkah in branil ozemlja muslimanov. Ibn Kesir je za njega rekel: "Znan je bil po zelo pogosti udeležbi v bitkah in na hadžu." (El-bidaje ven-nihaje)
Imam Ez-Zehebi ga je poimenoval ponos mudžahidinov in komentiral: "Bil je vodja pogumnih ... Običajno je v enem letu opravil hadž, naslednje leto pa bi bil v bitkah na Allahovi poti." (El-Ibar fi Akhbar men Ghabar)
Pogosto je bil v ribatu (varovanje meja) v Tarsusu in El-Massisi (blizu ozemlja Bizantincev), kakor tudi na drugih mestih. Posebno znan je bil po svojem džihadu proti Bizantincem, in kakor je bil imam v islamskem znanju, je bil imam tudi v bojevanju, in kakor je ljudi poučeval o hadisu in fikhu, tako jih je poučeval tudi o herojstvu in pogumu. Hadž eno leto in džihad naslednje leto je bil princip, po katerem je živel.
Ibn Ebi Hatib omenja, da je v džihadu in ribatu zbral mudžahidine in jih učil hadise. Po prihodu je bila prva stvar, katero je vojska storila, da so obkrožili Ibn El-Mubaraka, ki jih je nato poučeval o znanju in hadisu, katere so si zapisovali. Od njega so se učili znanje, kakor so se učili spretnosti vojskovanja in poguma. (Takaddumat el-džarh vet-ta'dil)
Preneseno je, da je iz Tarsusa napisal pismo svojemu prijatelju El-Fudejlu ibn Ijadu, ki je bil prav tako veliki islamski učenjak in znan po čaščenju v Meki in Medini. Spodbujal ga je, naj se udeleži džihada in naj ne bo zadovoljen le s čaščenjem Allaha v mošejah. Ibn Ebi Sukajna je prenesel, da mu je Ibn El-Mubarak v Tarsusu leta 177 (po hidžri) dal pismo s sledečimi verzi, katere je moral dostaviti El-Fudejlu ibn Ijadu:
Ibn Ebi Sukajna je rekel: "Pa sem s pismom srečal El-Fudejla v Haramu (Meki) in ko ga je prebral, so iz njegovih oči prišle solze, pa je rekel: 'Zares je Ebu Abdur-Rahman (Ibn El-Mubarak) povedal resnico in zagotovo mi je svetoval.' " (El-Nudžum ez-zahirah fi muluk misr vel-kahira od Tughrija Burdija; zabeleženo tudi v Tefsirju Ibn Kesirja, Sijar alam en-nubala (8/413) in ostalih zbirkah)
Njegove besede so bile v skladu z dejanji, saj ni bil od tistih, ki se izogibajo dejanske bitke. Ni le kot murabit držal svojega položaja, ampak je skočil tudi v središče bitke, ko je bila priložnost za to. Boril se je tudi s ponižnostjo. Znan je bil po sodelovanju v bitki, ko pa je po bitki prišlo do delitve plena, je bil pogrešan.
Ibn El-Mubarak je umrl po vrnitvi iz bitke leta 181 po hidžri (797 po Jezusu, naj je mir z njim), v mesecu ramadanu, v 63. letu starosti. Rečeno je bilo, da je novica o njegovi smrti prišla do kalifa Haruna Er-Rašida, ki je rekel: "Danes je vodja učenjakov odšel." Naj se Allah usmili Ibn El-Mubaraka, fakiha tega ummeta, učenjaka vzhoda in učenjaka zahoda.
Komentarji
Objavite komentar