Islamsko stališče glede življenjskih nadlog in naporov je nadvse opogumljajoče. Na nesreče, katastrofe in tragedije – vse oblike trpljenja in stisk – se gleda kot na od Boga poslane preizkušnje. To življenje ni mišljeno kot ena velika zabava, ampak smo bili ustvarjeni s plemenitim smislom – častiti Boga. Preizkušnje so neizogiben del tega smisla. Te preizkušnje služijo kot opomin na naš globlji smisel, kot sredstvo očiščenja in konec koncev kot pot približevanja Bogu. Pravzaprav se na preizkušnje gleda kot na znamenja Božje ljubezni. V bistvu je Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ko Bog ljubi služabnika, ga preizkusi." (zabeležil Et-Tirmizi)
Zakaj bi Bog preizkušal tiste, ki jih ljubi? Nadloge in napori so dostop k doseganju Božanske milosti; sredstvo za vstop v večno blaženost Raja. Bog v Kur'anu jasno pove:
Ali ste si mislili, da boste vstopili v Raj, ne da bi vas doletelo to, kar je doletelo tiste, ki so bili pred vami in so preminili? Dotaknila se jih je revščina, stiska in treslo jih je vse, dokler niso Poslanec in tisti, ki so verovali z njim, rekli: ''Kdaj bo Allahova podpora?'' Nedvomno, Allahova podpora je zares blizu. (Kur'an, 2:214)
Lepota tega je, da nam je Bog omogočil vsa potrebna sredstva za premostitev teh težav.
Allah nobene osebe ne zadolžuje preko njenih zmožnosti. (Kur'an, 2:286)
Gledano na splošno je vsako zlo ali trpljenje v življenju izjema in ne pravilo. Bolezen je relativno kratkotrajna v primerjavi z zdravjem, kakor so tudi potresi v primerjavi s starostjo zemlje. Nadalje, samo zato ker ne zmoremo razumeti modrosti izza nečesa, to še ne pomeni, da modrosti ni tam. Na primer, v nekaterih situacijah bolezen povzroči krepitev odpornosti; potresi sprostijo nakopičene pritiske v zemlji; in vulkani bruhajo minerale, ki povzročijo bogato in rodovitno prst za poljedelstvo. Obstaja neka antična modrost, ki pravi: ''Iz kačjega strupa pride protistrup.'' Kako bi oseba lahko cenila lagodje, če predtem ni doživela težav? Ali bi lahko cenili zdravje, če ne bi bilo bolezni? Rečeno je, da je zlo na tem svetu kakor zasenčeni deli slike; če se jim približaš, jih boš videl kot napake, če pa se umakneš na razdaljo, boš odkril, da so ti zasenčeni deli nujni za izpopolnitev estetične funkcije umetnine.
Skeptiki se ponavadi osredotočajo na negativne vidike in trdijo, da zlo in trpljenje ne služita višjemu smislu. Na drugi strani muslimani verjamejo, da so preizkušnje in težave neizogiben del pri vzpostavljanju njihovega končnega smisla. Kur'an poudarja ta koncept:
Tisti, ki je ustvaril smrt in življenje, da bi vas preizkusil, kdo med vami je boljši v dejanjih. In On je Najplemenitejši, Ki največ odpušča. (Kur'an, 67:2)
V nekaterih religijah se na visok status in položaj osebe gleda kot na indikacijo, da je Bog zadovoljen z njim ali z njo. Na primer, če ima oseba dobro službo ali lepo hišo, se sklepa, da Bog ljubi njega ali njo. Vendar v islamu zdravje, bogastvo, revščina, bolezen itn. niso znamenja uspeha ali neuspeha. To so le sredstva za preizkus posameznika, ki definira njegov ali njen odziv na določeno situacijo.
NAPAČNE DOMNEVE
Seveda ne smemo zanikati količine zla in trpljenja, ki obstaja na svetu in morali bi se ukvarjati s tem, kako bi našo človeško izkušnjo lahko naredili spokojnejšo. Nekateri trdijo, da obstoj vsega tega zla in trpljenja spodkopava obstoj Boga. Vendar če postavimo čustva na stran, ali je to prepričljiv argument?
Ta argument se lahko povzame na sledeč način: Nemogoče je, da dober, vsemogočen Bog obstaja ob vsem tem zlu in trpljenju na svetu.
V svoji logični obliki je ta argument videti tako:
Dober, vsemogočen Bog obstaja → Zlo in trpljenje obstaja → Zaradi tega dober, vsemogočen Bog ne obstaja.
Ob osnovni lekciji iz logike bo oseba spoznala, da ta argument ni deduktiven. Zaključek ne sledi nujno iz prejšnjih dveh izjav, ampak je zaključek samo verjetno pravilen; pravzaprav je verjetnostni argument. Problem argumenta o zlu je zelo šibek, ker temelji na dveh večjih napačnih domnevah. Ti sta:
- Bog je samo dober in vsemogočen.
- Bog nam ni dal nobenih razlogov, zakaj je dopustil zlo in trpljenje.
BOG JE SAMO DOBER IN VSEMOGOČEN?
Problem argumenta o zlu napačno predstavlja islamski koncept Boga. Bog ni edinole dober in vsemogočen, ampak ima veliko imen in lastnosti, vse od njih pa se razume kot celoto. Na primer, eno od Njegovih imen je Modri (El-Hakim). Zato ker je sama narava Boga modra iz tega sledi, da je vse, kar On hoče, v skladu z modrostjo. Če ima nekaj izza sebe modrost, potem je to smiselno. V odgovor skeptiki ponavadi odvrnejo na naslednji način:
Zakaj nas mora preizkušati na tako zle načine?
Ta odgovor napačno predstavlja islamsko stališče in dela napako, ko zmotno dokazuje iz neznanja. Poanta tukaj je, da samo zato, ker modrosti ni moč razumeti, ne pomeni, da je ni tam. Takšno sklepanje je tipično za predšolskega otroka. Številnim majhnim otrokom starši preprečijo nekaj, kar le-ti hočejo storiti. Na primer ko hočejo popiti vabljivo rjavo-zlato tekočino, znano tudi kot viski. Majhen otrok bo morda jokal ali imel izbruh jeze, ker si bo mislil, da sta mami in oči slaba, saj mu nista dovolila popiti te pijače. Ne razumejo modrosti prepovedanosti uživanja tega.
Kur'an uporablja globoke zgodbe in predaje, da to razumevanje vbije v glavo bralca. Za primer vzemite zgodbo o Mojzesu in Hidru:
Potem sta našla sužnja od Naših sužnjev, ki smo mu dali milost od Nas in ga podučili z znanjem od Nas. Mojzes mu je rekel: ''Naj te spremljam, da me boš podučil o tem, o čem si bil pravilno podučen.'' Rekel je (Hidr): ''Resnično nikakor ne boš imel potrpljenja z mano. In kako bi lahko imel potrpljenje ob tem, česar ne zajemaš z znanjem?'' Rekel je (Mojzes): ''Našel me boš potrpežljivega – če Allah hoče tako – in ne bom nepokoren tvojim ukazom.'' Rekel je (Hidr): ''Če mi boš sledil, me ne sprašuj ničesar, dokler ti tega sam ne omenim.'' Potem sta odšla, dokler se nista vkrcala na ladjo, pa jo je (Hidr) preluknjal. Rekel je (Mojzes): ''Ali si jo preluknjal, da bi utopil njene ljudi? Zagotovo si storil veliko stvar.'' Rekel je (Hidr): ''Ali ti nisem rekel, da resnično nikakor ne boš imel potrpljenja z mano?'' Rekel je (Mojzes): ''Ne grajaj me za to, kar sem pozabil in ne otežuj mi moje že tako težke situacije.'' Potem sta odšla, dokler nista srečala dečka, pa ga je (Hidr) ubil. Rekel je (Mojzes): ''Ali si ubil čisto dušo, čeprav ni ubila druge duše? Zagotovo si storil grozno stvar.'' Rekel je (Hidr): ''Ali ti nisem rekel, da resnično nikakor ne boš imel potrpljenja z mano?'' Rekel je (Mojzes): ''Če te za tem še kaj vprašam, potem me ne imej več za družabnika. Zares si od mene že dobil opravičilo.'' Potem sta odšla, dokler nista prišla do ljudi v mestu. Njegove ljudi sta vprašala za hrano, vendar jima niso hoteli ponuditi gostoljubja. Nato sta v njem našla zid, ki je bil pred tem, da se sesede, pa ga je (Hidr) postavil pokonci. Rekel je (Mojzes): ''Če bi želel, bi zanj zagotovo lahko vzel plačilo.'' Rekel je (Hidr): ''To je moje slovo od tebe. Obvestil te bom o tolmačenju tega, zaradi česar nisi imel potrpljenja. Kar se tiče ladje, pripadala je siromakom, ki so delali na morju, pa sem jo poškodoval, ker je bil pred njimi vladar, ki je nasilno zaplenil vsako ladjo. Kar se tiče dečka, njegova starša sta bila vernika, pa smo se bali, da ju bo obremenil s prestopki in nevero. Zato smo želeli, da jima ga njun Gospodar zamenja z boljšim v čistoči in bližje milosti. In kar se tiče zidu, bil je od dveh dečkov sirot iz mesta in pod njim je bil njun zaklad, a njun oče je bil dober. Zato je tvoj Gospodar želel, da odrasteta in vzameta svoj zaklad. To je milost od tvojega Gospodarja. In tega nisem naredil po svojem ukazu. To je tolmačenje tega, zaradi česar nisi imel potrpljenja.'' (Kur'an, 18:65-82)
V razlagi zgoraj navedenih verzov je klasični učenjak tolmačenja Kur'ana, Ibn Kesir, pojasnil, da je Bog znanje o teh realnostih podaril Hidru, vendar ga ni podaril Mojzesu. Nanašajoč se na izjavo: "Resnično nikakor ne boš imel potrpljenja z mano," je Ibn Kesir zapisal, da pomeni: "Ne boš me mogel spremljati, ko me boš videl početi stvari, ki so v nasprotju s tvojim zakonom, saj imam znanje od Allaha, katerega te On ni naučil in ti imaš znanje od Allaha, katerega On ni naučil mene." (Tefsir Ibn Kesir)
Bistvo je, da je Božja modrost in znanje neomejeno in popolno, medtem ko imamo mi kot človeška bitja le njene delčke. Z drugimi besedami omejeno modrost in znanje. Zato je Ibn Kesir pojasnil, da verz: "In kako bi lahko imel potrpljenje ob tem, česar ne zajemaš z znanjem," pomeni: "Ker vem, da me boš upravičeno obtožil. Vendar imam jaz znanje o Allahovi modrosti in skrite interese, ki jih lahko vidim, vendar jih ti ne moreš." (Tefsir Ibn Kesir)
Stališče, da je vse, kar se zgodi, v skladu z Božansko modrostjo, je opogumljajoče in pozitivno. To je zato, ker Božja modrost ne nasprotuje drugim vidikom Njegove narave, kakor je Njegova popolnost in dobrota. Tako je vsako zlo in trpljenje na koncu del večjega Božanskega načrta. To v vernikih izzove pozitivne psihološke odzive, saj konec koncev vsako zlo in trpljenje služi smislu, ki je tako moder kot dober. Ibn Tejmijje, klasični učenjak iz 14. stoletja, je to poanto povzel z besedami: "Če je Bog – Vzvišen naj je On – Stvarnik vsega, On dobro in zlo ustvarja zaradi modrega smisla, katerega ima On; na tem temelju je Njegovo dejanje dobro in popolno." (Minhadž Es-Sunnah 3:142/2:25)
ALI NAM BOG NI DAL RAZLOGOV?
Zadosten odgovor na drugo domnevo je zagotoviti močan argument, da je Bog upravičil razloge za dopustitev trpljenja in zla na svetu. Intelektualno bogastvo islamske teologije nam zagotavlja številne razloge, nekateri od njih vključujejo:
- Primeren smisel človeškega bitja ni uživanje v minljivem občutku sreče, temveč doseganje globokega notranjega miru preko spoznanja in čaščenja Boga. Ta izpolnitev Božanskega smisla rezultira v večni blaženosti in sreči. Če je to naš primaren smisel, so ostali vidiki človeškega izkustva sekundarni. Bog pravi: "In nisem ustvaril džinnov in ljudi razen zato, da Mene častijo." (Kur'an, 51:56)
- Kot že omenjeno nas je Bog ustvaril za preizkus; neizogiben del tega pa je, da smo preizkušeni s trpljenjem in zlom. Kur'an omenja: "Tisti, ki je ustvaril smrt in življenje, da bi vas preizkusil, kdo med vami je boljši v dejanjih. In On je Najplemenitejši, Ki največ odpušča." (Kur'an, 67:2)
- Težave in trpljenja omogočajo, da se zavemo in spoznamo Božje lastnosti, kot je Zmagovalec in Zdravilec. Na primer, brez bolečine in trpljenja bolezni, ne bi cenili lastnosti Boga kot Zdravilca. Spoznanje Boga je večje dobro in vredno izkušnje trpljenja in bolečine – saj bo to pomenilo izpolnitev našega primarnega smisla.
- Trpljenje omogoči drugo stopnjo dobrega. Prva stopnja dobrega je fizično zadovoljstvo in sreča, prva stopnja zla pa fizična bolečina in žalost. Druga stopnja dobrega je višja dobrota, kakor je pogum. Pogum je cenjen samo v prisotnosti strahopetnosti.
- Bog nam je dal svobodno voljo, svobodna volja pa pomeni izbrati zla dejanja. To pojasnjuje osebno zlo, ki je zlo ali trpljenje zagrešeno s strani človeškega bitja. Oseba lahko nasprotuje tako: ''Zakaj nam Bog ne podari izbire delati dobro ali zlo, ob tem pa poskrbi, da izberemo dobro?'' Tukaj je problem, da bi dobro in zlo izgubila svoj pomen, če bi Bog vedno poskrbel, da izberemo dobro. V premislek vzemite naslednji primer. Nekdo na vaše čelo postavi pištolo, nato pa vas prosi, da podarite miloščino. Seveda boste takoj podarili miloščino, vendar ali ima kakšno moralno vrednost? Nima.
ZAKLJUČEK
Tukaj smo razpravljali o številnih odgovorih na opazne probleme zla. Na koncu, odsotnost vsakršnega zla ali trpljenja bi nakazovalo na absolutno popolnost, to pa je nekaj, kar je rezervirano samo za Boga. Življenje na Zemlji nikoli ne more biti brezhiben raj. To stanje lahko dosežejo samo tisti, ki prestanejo preizkus tega zemeljskega obstoja.
Komentarji
Objavite komentar