ZADOVOLJSTVO

O tem, da je zadovoljstvo lepo in zaželeno se strinjajo vsi islamski učenjaki, vendar se ne strinjajo, v kolikšni meri je obvezno. V tem pogledu obstajata dve mišljenji. Šejhul-islam pravi: "To ni zapovedano, kakor je primer s potrpežljivostjo, vendar je navedena pohvala hvaležnim."

Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Slast imana je občutil tisti, ki je zadovoljen, da mu je Allah Gospodar, islam vera in Muhammed poslanec." (zabeležil Muslim)

Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem je v neki drugi situaciji rekel: "Kdor sliši poziv (tj. ezan), pa pravi: 'Zadovoljen sem z Allahom kot Gospodarjem, islamom kot vero in Muhammedom kot poslancem,' so mu odpuščeni grehi." (zabeležil Muslim)

Ta dva hadisa sta os, na kateri počiva in se zaključuje osrednje učenje vere. Vsebujeta zadovoljstvo z Vzvišenim Allahom kot edinim Bogom in Gospodarjem, zadovoljstvo z Njegovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem ter zadovoljstvo z Njegovo vero ter pokornostjo Njemu. Kdor uspe doseči te stvari, je resnični in pravi vernik. Z jezikom se zlahka zatrdi, da so dosežene, vendar jih je težko potrditi v stvarnosti in jih dokazati v skušnjavi, posebej ko gre za brzdanje duše in zoperstavljanje njenim poželenjem ter željam. Zato se tistemu, ki z jezikom pravi, da je zadovoljen, ne more verjeti, dokler tega na dokaže tudi z dejanji.

Zadovoljstvo z Allahom kot edinim Bogom pomeni zadovoljstvo z Njim, strah pred Njim, upanje Nanj in usmerjanje svojega celotnega bitja, volje ter ljubezni Njemu, saj se tisti, ki je zadovoljen z ljubljenim, ljubljenemu popolnoma preda, to pa pomeni služenje in iskrenost do njega.

Na drugi strani zadovoljstvo z Allahom kot Gospodarjem pomeni zadovoljstvo z Njegovim upravljanjem Svojega sužnja, zanašanje edino na Njega, iskanje pomoči edino od Njega, popolno zaupanje v Njega in zadovoljstvo z vsem, kar On s Svojim sužnjem dela.

Pod zadovoljstvom v prvem primeru se misli na to, kar se človeku zapoveduje, v drugem pa zadovoljstvo s tem, kar mu je določeno z usodo.

Kar se tiče zadovoljstva z Njegovim Glasnikom vere, sallallahu alejhi ve sellem, to pomeni predanost in zgledovanje po njem v vsakem pogledu in do te mere, da mu človek daje prednost pred samim seboj. Poleg tega zadovoljstvo z Glasnikom vere, sallallahu alejhi ve sellem pomeni tudi to, da človek samo iz njegovih besed ter prakse črpa napotke in življenje živi na enak način, kakor ga je živel on, da se za sodbo obrača samo k njemu, da mu ne sodi nihče mimo njega in da nikoli ni zadovoljen z nobeno drugo sodbo.

Kar se tiče zadovoljstva z njegovo vero, to pomeni popolno zadovoljstvo z vsem, kar pravi, presodi, ukaže in prepove, tako da zaradi njegove presoje v svojem srcu ne občuti niti malo tegobe in se mu povsem pokori, celo ko je to v nasprotju z željami in poželenji lastne duše ter besedami njegovega šejha ali njegovih prijateljev. Takrat se bodo razžalostili vsi, razen tisti, ki se zavedajo, da so na tem svetu kakor tujci ali popotniki. V tem primeru naj oseba dobro poskrbi za to, da se ne naveliča samote, saj prisežem pri Allahu, da to je vrhunec sreče, pristnosti in druženja z Allahom ter Njegovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem, in zadovoljstva, ker je Allah tvoj Gospodar, Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem tvoj poslanec in islam tvoja vera.

Vzvišeni Allah Svojim stvaritvam zadovoljstva ni vsilil, ampak jih vodi v smer, da ga dosežejo. Pohvalil je tiste, ki so zadovoljni, in jim dal vedeti, da je nagrada za njihovo zadovoljstvo z Allahom, Njegovo zadovoljstvo z njimi; od tega pa ni boljše niti večje nagrade. Kdor je zadovoljen s svojim Gospodarjem, z njim bo zadovoljen tudi njegov Gospodar. Še več, človekovo zadovoljstvo z Allahom je rezultat Allahovega zadovoljstva z njim. To pomeni, da gre za dve vrsti zadovoljstva, od katerih je prvo rezultat drugega, drugo pa rezultat prvega. Zato je zadovoljstvo počivališče učenih, življenje zaljubljenih, uživanje pobožnih in radost hrepenečih.

V pogledu težav se človek lahko postavi na dva načina: da jih sprejme z zadovoljstvom, ali da jih potrpežljivo prenaša, s tem da je sprejetje z zadovoljstvom pohvalno, potrpežljivo prenašanje pa neizbežna dolžnost vernika.

Razlika med zadovoljstvom in potrpežljivostjo je v tem, da potrpežljivost pomeni brzdanje duše kljub občutku bolečine, njeno vzdržanje od jeze ter želje po prenehanju bolečine in vzdržanje od tega, da se s katerimkoli delom telesa pokaže nepotrpežljivost, medtem ko zadovoljstvo pomeni širokosrčno sprejetje usode, brez želje po prenehanju bolečine, čeprav jo čuti, saj jo zadovoljstvo, z vlivanjem duha varnosti ter spoznanja v srce, zmanjšuje, če pa se zadovoljstvo poveča, se občutek bolečine lahko v popolnosti nevtralizira.

Ibn Mes'ud je v tem smislu rekel: "S Svojo pravičnostjo in znanjem je Vzvišeni Allah olajšanje in razbremenitev podaril v prepričanju in zadovoljstvu, skrb in žalost pa v dvomu in jezi."

Alkame je tolmačil besede Vzvišenega: "In kdor veruje v Allaha, On vodi njegovo srce," (Kur'an; 64:11) in rekel, da se pod tem misli na težavo, ki človeka, ko ga zadane, spodbudi, da je ona od Allaha, pa se ji preda in se z njo pomiri.

V zvezi z besedami Vzvišenega: "Dali mu bomo lepo življenje," (Kur'an; 16:97) je Ebu Muavija El-Esved rekel, da se pod tem misli na zadovoljstvo in prepričanje.

Za Ebu Ed-Derdaa se govori, da je nekoč odšel na obisk k na smrt bolnemu, pa ga je zalotil, da se zahvaljuje Allahu. Ebu Ed-Derda je rekel: "Zadel si tisto pravo, saj Vzvišeni Allah ljubi, ko nekomu nekaj določi, da je ta s tem zadovoljen."

Ko je Ali ibn Ebi Talib v neki situaciji videl potrtega Adija ibn Hatima, mu je rekel: "Kdor z zadovoljstvom sprejme Allahovo odredbo, ki ga je zadela, bo imel za to nagrado, kdor pa z Allahovo odredbo ni zadovoljen, ga bo vseeno zadela, propadla pa mu bodo tudi njegova dela."

Omar ibn Abdul-Aziz je rekel. "Samo še v udarcih usode mi je ostal občutek sreče," pa je bil vprašan: "Kaj si želiš?" Odgovoril je: "To, kar mi Vzvišeni Allah določi."

El-Hasan je rekel: "Kdor bo zadovoljen s tem, kar mu je Allah določil, mu bo to zadosti in Allah mu bo v tem dal blagoslov, kdor pa ne bo zadovoljen, mu ne bo zadosti, niti mu v tem ne bo dan blagoslov."

Nekdo je rekel: "Ni zdravila za neumnost tistega, ki ni zadovoljen s svojo usodo." Nekdo drug je rekel: "Na bodočem svetu se bo videlo, da od tistih, ki so zadovoljni z Allahom, nihče ne bo imel višjega položaja."