TRK CIVILIZACIJ

Bojevanje med islamom in civilizacijami kufra je stvarnost. Obstajalo je v času Poslanca Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem in ostalo med nami vse do današnjega dneva. To je povsem jasno, čeprav nekaterim ljudem ostaja skrito in se tega ne zavedajo. To bojevanje ni vedno v obliki vojaškega spopada, ampak se pojavlja na različnih ravneh. Muslimani ne smemo biti naivni, zato moramo spoznati in se zavedati vsaj osnovnih metod ter principov, katere sovražnik uporablja pri bojevanju proti ummetu.

INTELEKTUALNO BOJEVANJE

Tehnike intelektualnega bojevanja, katere zahodna civilizacija uporablja proti islamski civilizaciji, so sledeče, vendar niso omejene le na spodaj navedene:

Prva: Obvladovanje medijev in njihova uporaba v korist kapitalizma in demokracije.

Druga: Nadzor nad sistemom izobraževanja. Tako širijo zahodnjaške koncepte, se borijo proti nekaterim islamskim konceptom in si izmišljajo zgodovino muslimanov. Poleg tega ustanavljajo šole in univerze, ki so direktno pod nadzorom zahodnjakov.

Tretja: Ustanavljanje političnih strank, ki sprejmejo načela zahodne civilizacije in pozivajo v njo. Te stranke so pod zaščito Zahoda in njegovih marionet.

Četrta: Ustanavljanje institucij, klubov in centrov, kjer širijo svoj strup.

Peta: Borba proti arabskemu jeziku, obnavljanje nearabskih jezikov in spodbujanje v nacionalno ter patriotsko agitacijo.

Tudi vsaka borba za ključne interese se v osnovi začne z intelektualnimi razlikami, čemur sledi intelektualno bojevanje. Ta borba za ključne interese lahko preraste v vojaški konflikt. Šibka država, ki se ne more zaplesti v vojaški konflikt, se ne pridruži borbi za interese, ampak sodeluje le v tolikšni meri, v kolikšni hijena sodeluje pri plenu leva. Ta borba za interese je lahko med dvema različnima civilizacijama, kakor tudi med dvema različnima državama iste civilizacije. Ko je Amerika zavzela Zaliv, ga okupirala in po njem razširila svoj vpliv, njen cilj zagotovo ni bila osvoboditev Kuvajta, temveč borba za naftne interese ter širjenje svojega vpliva. Znano je, da je bila regija Zaliva do nedavnega pod britanskim vplivom, zato se je Amerika proti Britaniji bojevala politično in ekonomsko, čeprav obe pripadata isti civilizaciji. Istočasno se je proti muslimanom bojevala politično, ekonomsko in vojaško. Ameriško bojevanje proti muslimanom temelji na njihovem civilizacijskem konceptu, da močnejše države kolonizirajo šibkejše. Tudi njihova borba z Britanijo je temeljila na civilizacijskem konceptu, ki pa je drugačen od tistega, na katerem temelji njihova borba proti muslimanom. V Zalivu se je proti Britancem borila, ker je morala biti sama v vodenju sveta oziroma vodilna pri plenjenju naravnih bogastev šibkih. Amerika mora biti na čelu, zato pri vodenju sveta ni prostora za dve velesili, ampak je lahko samo en voditelj, ki mora biti Amerika, dedič starega kolonializma. Od primerov borbe med dvema civilizacijama je borba, ki se je bila med kapitalistično Ameriko in komunistično Sovjetsko zvezo. Ta borba ni dosegla vojaškega spopada in je bila omejena na politično, intelektualno ter ekonomsko bojevanje, ki se je končalo z razpadom Sovjetske zveze. Od primerov borbe med sinovi ene civilizacije je bojevanje med nacisti in ostalimi kapitalisti. To je bila borba med tistimi, ki so verjeli v superiornost arijske rase nad ostalimi in tistimi, ki so zanikali rasno razlikovanje med zahodnjaki kapitalisti. Vendar je ta borba ostala v domeni ene civilizacije. Temeljila je na specifičnem konceptu, ki je bil del nacistične miselnosti nasproti koncepta zaveznikov.

EKONOMSKO BOJEVANJE

Ekonomsko bojevanje je bilo prisotno v celotni zgodovini človeštva, le da je danes postalo organizirano in grozljivo do te mere, da so pripadniki močnejše civilizacije začeli brez milosti, sočutja in humanosti uničevati pripadnike drugih civilizacij. Svet je postal velika džungla, kjer močnejši žre šibkejšega. Res je, da je svet postal vas v pogledu komunikacij in transporta, vendar je postal džungla v pogledu nadvlade močnega nad šibkim. To je razvidno v postopkih kapitalistične civilizacije, posebno njene voditeljice Amerike. Ekonomsko bojevanje poteka v različnih dobro znanih in nekaterih inovativnih oblikah.

• Nadzor nad naravnimi bogastvi, kadarkoli se najde način za dosego tega.

• Dolar so naredili za alternativo zlatu kot svetovni valuti. Evropa se proti tej hegemoniji skuša boriti z evrom, nekatere države pa se želijo vrniti k zlatu in srebru, vendar se Amerika bori proti vsakemu poskusu vrnitve k zlatu kot valuti.

• Države v razvoju se izkoriščajo izključno kot tržišče za potrošnjo, s tem ko jim onemogočajo razvoj težke industrije.

• Države v razvoju se preko IMF in Svetovne banke zadolžijo z visokimi obrestnimi obrestmi. Nevarnost takšnih posojil je znana.

• Strokovnjaki in intelektualci, ki v svojih državah zaradi načrtne nerazvitosti ne najdejo ustrezne zaposlitve, se selijo na Zahod – beg možganov.

• Oblikovanje politik, katere v večini primerov vsiljuje IMF, vodi v pomanjkanje hrane v teh državah, tako da postanejo odvisne od humanitarne pomoči in posojil, potem ko se bile sprva samozadostne.

• Povzročanje regionalnih vojn, da države v konfliktu kupujejo orožje, ki hitro postane zastarelo in neučinkovito.

• Delovanje za odsotnost varnosti v določenih državah, da se njihov kapital preseli v Evropo in Ameriko, katerega pod različnimi izgovori lahko zamrznejo kadarkoli hočejo.

• Pošiljanje vojske in ustanavljanje vojaških baz v občutljivih regijah. Tako si zagotovijo možnost, da neprestano širijo svoj vpliv. To je Amerika storila v Zalivu, Srednji Aziji, Turčiji in drugje. Dodatno temu njihova mornarica varuje pomembne morske poti in tako omogoča nemoteno plenjenje naravnih bogastev.

• Delovanje, da svet v imenu neodvisnosti razdrobijo na čimveč majhnih državic, izkoristijo njihovo šibkost in si olajšajo dominacijo nad njimi – koncept deli in vladaj.

• Nalaganje sankcij proti nekaterim državam, kakršne so bile sankcije proti Iraku.

POLITIČNO BOJEVANJE

Politično bojevanje zahodne civilizacije proti muslimanom je razvidno iz sledečega:

1) Njihovo uničenje kalifata leta 1924.

2) Ustanovitev judovske države v Palestini, varovanje nje in ohranjanje njene vojaške nadvlade v regiji.

3) Drobljenje muslimanske skupnosti (džemata) in spodbujanje cepitve držav pod imenom neodvisnosti, tako da imamo danes v tako imenovanem muslimanskem svetu okrog šestdeset entitet. Nevarnost te uničevalne drobitve ni skrita pametni osebi. Muslimani se močno nagibajo k tej ideji neodvisnosti in se borijo zanjo, čeprav je v popolnem nasprotju z našo civilizacijo in koncepti. Allah nam je ukazal, da moramo biti eno telo (džami'an) in da ne smemo biti razdeljeni.

In vsi se čvrsto držite Allahove vrvi in se ne delite. (Kur'an; 3:103)

4) Borijo se proti vsem resnim gibanjem, ki delajo za spremembo trenutnega stanja preko vzpostavitve islamske države, kalifata. Včasih jih imenujejo ekstremisti, drugič jih nazivajo s fundamentalisti, tretjič s teroristi.

5) Ustanovitev Združenih narodov in Varnostnega sveta, s čimer intervencijam v šibkih državah podarijo legitimnost. Če Amerika zaradi veta stalne članice Varnostnega sveta ne bi mogla intervenirati pod pokroviteljstvom Združenih narodov, jih ignorira in deluje samostojno, kakor v nedavnih vojnah, katere je Bush poimenoval kot "križarske vojne proti terorizmu", saj napade kogar hoče in kadarkoli hoče.

To je le nekaj oblik političnega bojevanja, s katerimi se pripadniki kapitalistične civilizacije bojujejo proti muslimanom in ostalim.

VOJAŠKI KONFLIKT

Zadnja oblika bojevanja civilizacij kufra proti muslimanom je vojaški konflikt. Začenjamo z dejanji pripadnikov teh civilizacij, saj so dejanja zgovornejša od besed. Avstralija, katere muslimani nikoli niso napadli, je zavzela Vzhodni Timor. Kitajska je okupirala Xinjiang. Rusija je okupirala številne regije muslimanov, med katerimi so Kavkaz, Krim in Kazan. Indija je okupirala Kašmir in celotno severno Indijo. Američani dominirajo Zalivu in svoj politični ter vojaški vpliv razširili po celotni Srednji Aziji vse do Uzbekistana, poleg tega pa imajo veliko vojaško bazo v Incirliku v Turčiji. Britanci in Francozi imajo bedne ostanke nekoč ogromnega vpliva v Afriki in Aziji, zato običajno delujejo v kot lakaji Američanov. Srbi, Hrvati, Grki, Romuni in Bolgari so okupirali ozemlja muslimanov na Balkanu. Španija je okupirala Andaluzijo, Ceuto in Melillo. Italijani so okupirali Sicilijo. Vsi sredozemski otoki so okupirani in morajo biti vrnjeni pod islamsko oblast, prav tako Filipini in Burma. Judovska država je okupirala Palestino, ki je del Šama. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je govoril resnico, ko je dejal: "Prišel bo čas, ko se bodo okrog vas zbrali narodi, kakor se lačni ljudje zberejo okrog mize." Ashabi so vprašali: "Ali zaradi tega, ker nas bo takrat malo?" On reče: "Nasprotno, bilo vas bo veliko, vendar boste kakor pena na vodi. Allah bo iz prsi vaših sovražnikov odstranil strah pred vami, a v vaša srca vstavil vehn." "A kaj je to vehn?" so vprašali. Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je odgovoril: "Ljubezen do tega sveta in strah pred smrtjo." (zabeležil Ahmed)

Kljub tej boleči stvarnosti, ki zadostuje kot dokaz temu, da se civilizacije kufra borijo proti muslimanom, ni odveč če navedemo izjavi dveh ameriških predsednikov.

Nixon je v svoji knjigi Victory Without War rekel: "Moramo se znebiti naše iluzije o tem, kako deluje svet. Američani so naklonjeni verovanju, da je konflikt nenaraven, da so si ljudje vseh narodov fundamentalno podobni, medtem ko razlike obstajajo zaradi napačnega razumevanja, in da je trajni ter splošni mir dosegljiv cilj. Vendar zgodovina spodbija te poglede, ker se vsak narod od drugega razlikuje v fundamentalnih aspektih, političnih konvencijah, zgodovinskih izkustvih in ideološki motivaciji. To so aspekti, ki običajno rodijo konflikte. Konflikt interesov in dejstvo, da se medsebojno razumemo, vodi v spore in posledično vojne ... Zatorej je splošni mir, tj. obstoj sveta brez konfliktov, gola iluzija. Takšen mir ni nikoli obstajal in nikoli ne bo obstajal."

Carter je 23. januarja 1980 pred kongresom dejal: "Naša pozicija je povsem jasna. Vsak poskus s strani katerekoli zunanje sile, da prevzame nadzor nad regijo Perzijskega zaliva, bo smatran kot napad na ključne interese Združenih držav Amerike. Takšna agresija bo odbita z uporabo vseh potrebnih sredstev, vključno z vojsko."