Eden od temeljev imana je, da verujemo v Allahove knjige, katere je razodel Svojim poslancem. Kakor je Allah razodel Kur'an Muhammedu, sallallahu alejhi ve sellem, tako je Svoje druge knjige razodel prejšnjim poslancem. Nekatere od teh knjig nam je Allah omenil v Kur'anu, medtem ko ostalih ni.
Allah nas je obvestil o sledečih knjigah:
Tevrat (Tora) razodet Mojzesu, naj je mir z njim. Allah pravi:
Zares smo razodeli Tevrat, v katerem je (bila) usmeritev in svetloba; z njim so sodili glasniki vere – tisti, ki so se predali (Allahu) – tistim, ki so bili judje in pobožni in učeni, kar jim je bilo zaupano od Allahove knjige in oni so ji bili priče. (Kur'an; 5:44)
Indžil (Evangelij) razodet Jezusu, naj je mir z njim. Allah pravi:
In poslali smo na njihove stopinje Jezusa, Marijinega sina, ki je potrdil, kar je bilo med njihovimi rokami od Tevrata in dali smo mu Indžil, v katerem je (bila) usmeritev in svetloba in potrditev tega, kar je bilo med njihovimi rokami od Tevrata in usmeritve in opomina bogaboječim. (Kur'an; 5:46)
Zebur (Psalmi) razodet Davidu, naj je mir z njim. Allah pravi:
In Davidu smo dali Zebur. (Kur'an; 17:55)
Suhufi (Listi, Spisi), katere je Allah razodel Abrahamu in Mojzesu, naj je mir z njima, o tem pa nas je obvestil v sledečih verzih:
Mar ni bil obveščen o tem, kar je (bilo) v listih Mojzesa in Abrahama, ki je izpolnil, da se obremenjen ne bo bremenil z bremenom drugega, in da za človeka ni drugega, kot za kar se trudi, in da bo njegov trud viden, potem pa bo nagrajen s popolno nagrado. In pri tvojem Gospodarju je vrnitev. (Kur'an; 53:36-42)
Zagotovo bo uspel, kdor se očisti in omenja ime svojega Gospodarja in moli. Nasprotno! Vi prednost dajete življenju tostranstva, a onostranstvo je boljše in večno. Zares je to v listih prejšnjih, listih Abrahama in Mojzesa. (Kur'an: 87:14-19)
Kar se tiče knjig, ki so bile razodete ostalim poslancem – o njihovih imenih nas Allah ni obvestil, vendar pa nam je sporočil, da je vsak poslanec imel razodetje, katerega je prinesel svojemu narodu. Allah pravi:
Ljudje so bili ena skupnost, pa je Allah pošiljal glasnike vere, prinašalce blagovesti in svarilce, in z njimi razodeval knjigo z resnico, da sodi med ljudmi, v čem se ne strinjajo. (Kur'an; 2:213)
Dolžni smo verovati v te knjige, ki niso bile omenjene po imenu, vendar pa nam ni dovoljeno, da Allahu pripišemo neko knjigo, katere On Sebi ni pripisal v Kur'anu. Dolžni smo verovati, da so vse te knjige prišle z resnico, svetlobo, usmeritvijo in tevhidom (monoteizmom) v Njegovem rububijjetu (gospodarstvu), uluhijjetu (božanstvenosti) in Njegovih Imenih ter Lastnostih. Na drugi strani je vse, kar je v njih dodano in se zoperstavlja tem temeljem, poneverba, katero so si izmislili ljudje.
Dolžni smo verovati, da je Kur'an poslednja od Allaha razodeta knjiga in da ga je Allah odlikoval nad vsemi prejšnjimi razodetimi knjigami. Najpomembnejši od teh odlik sta:
Vsebuje bistvo Allahovih sporočil in prišel je kot potrditev resničnosti tega, kar je o monoteizmu Allaha, čaščenju samo Njega in obvezne pokornosti Njemu, prišlo v prejšnjih knjigah. V Kur'anu je zbrano vse, kar je bilo porazdeljeno po teh knjigah o dobrem in o vrlinah.
Kur'an je prišel kot zadnja beseda, s katero se nadzira pravilnost vseh ostalih knjig, saj potrjuje tisto, kar se v njih nahaja od resnice in zavrača tisto, kar se je v njih spremenilo zaradi izkrivljanja. Allah pravi:
In razodeli smo ti knjigo z resnico, ki potrjuje, kar je bilo pred njo od knjige in kot varuh nad njo. (Kur'an; 5:48)
Prav tako je naša dolžnost verovanje, da je Kur'an prišel s šeriatom (zakonom) celotnemu človeštvu. Šeriat vsebuje vse, kar je ljudem potrebno za njihovo srečo na obeh svetovih, in z njim so ukinjeni vsi prejšnji zakoni, ki so bili dokazi prejšnjim narodom, vsakemu posebej. V šeriatu najdemo poslednje zakone, ki veljajo za vsako obdobje in vsako mesto.
Kur'an je edina Allahova knjiga, katere obvarovanje garantira On, Slavljeni in Vzvišeni:
Zares smo razodeli Zikr (tj. Kur'an) in Mi bomo njegovi varuhi. (Kur'an; 15:9)
Zares tisti, ki ne verujejo v Zikr, ko pride k njim. In zares je zagotovo to knjiga mogočna. Ne prihaja k njej zabloda pred njo in ne za njo. Razodetje Modrega, Hvaljenega. (Kur'an; 41:41-42)
Ta odlika izhaja iz odlike, da je Kur'an preko Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem razodet celotnemu človeštvu in ne le enemu narodu, kakor je bil to primer s prejšnjimi razodetimi knjigami. Zato je njegovo obvarovanje pred izkrivljanji in zlorabami ljudi nujno, da bi Allahov dokaz proti ljudem ostal do konca tega sveta. Kar se tiče drugih knjig, vsebina vsake od njih je bila usmerjena samo točno določenemu narodu in one so, čeprav so bile pri temeljih vere v soglasju, prihajale z zakonskimi predpisi vezanimi le za določena obdobja in določene narode. Allah pravi:
Za vsakega smo naredili zakon in jasno pot. (Kur'an; 5:48)
Zato se Allah ni obvezal z obvarovanjem nobene od njih, kakor je to storil s Kur'anom. Allah nas je v Svoji poslednji knjigi obvestil o izkrivljanjih, ki so zadela te knjige. O izkrivljanju in spremembah, ki so jih v Tevratu naredili judje, nam Allah pravi:
Mar upate, da vam bodo verjeli, a zares je skupina njih poslušala Allahovo besedo, potem pa jo izkrivljali – ko so jo že razumeli – zavestno. (Kur'an; 2:75)
(Nekateri) od tistih, ki so judje, so izkrivljali besede z njihovih mest (tj. pomene besed). (Kur'an; 4:46)
O spremembah, ki so jih kristjani naredili v Indžilu, Allah pravi:
In od tistih, ki pravijo: "Mi smo kristjani," smo vzeli njihovo zavezo, a so pozabili del tega, s čimer so bili opomnjeni, pa smo spodbudili sovražnost in sovraštvo med njimi do dneva vstajenja. In kmalu jih bo Allah obvestil o tem, kar so delali. O, pripadniki knjige! Zagotovo je k vam prišel Naš poslanec, vam pojasnil veliko tega, kar ste prikrivali od knjige in veliko spregledali. Zagotovo je k vam prišla svetloba in jasna knjiga. (Kur'an; 5:14-15)
Od izkrivljenih stvari, ki so jih judje in kristjani vpeljali v svojo vero je tudi to, da judje trdijo, da je Uzejr Allahov sin, kristjani pa, da je Mesija Allahov sin. Allah pravi:
In judje govorijo: "Uzejr je Allahov sin." In kristjani govorijo: "Mesija je Allahov sin." To je njihov govor, s svojimi usti oponašajo govor tistih, ki niso verovali v preteklosti. Naj jih Allah ubije, kako se obračajo. (Kur'an; 9:30)
Kur'an popravlja to njihovo napako in izkrivljanje Allahovih besed ter pravi:
Reci: "On je Allah Eden. Allah je Es-Samed (tj. Tisti, h kateremu se vse obrača). Ni rodil in ni rojen. In Njemu ni nihče podoben." (Kur'an; 112:1-4)
Kur'an potrjuje dejstvo, da so bili vsi poslanci ljudje, katere je Allah odlikoval z razodetjem in lastnostmi, ki so jim omogočale, da ga sprejmejo od Allaha in verno dostavijo ljudem. Allah se obrača k Svojemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem govoreč:
Reci: "Jaz sem samo smrtnik kakor vi. Razodeto mi je, da je vaš Bog, Bog Edini." (Kur'an;18:110)
Od izkrivljanj, ki so jih naredili kristjani, o čemer nas Allah obvešča v Kur'anu, je tudi to, da so nekateri od njih popačili pomen poslanstva, in Jezusu, Marijinemu sinu, začeli pripisovati božanske lastnosti, drugi pa so ga smatrali kot enega od trojice. Allah pravi:
Zagotovo ne verujejo tisti, ki pravijo: "Zares Allah – On je Mesija, Marijin sin." (Kur'an; 5:72)
Zagotovo ne verujejo tisti, ki pravijo: "Zares je Allah tretji od trojice." (Kur'an; 5:73)
Kur'an opozarja na takšno poneverbo in pojasnjuje pravilno verovanje v pogledu Jezusa, naj je mir z njim:
Mesija, Marijin sin, je bil samo poslanec. Zagotovo so bili pred njim poslanci. In njegova mati je bila iskrena. Oba sta jedla hrano. Poglej kako jim pojasnjujemo znake, pa poglej kako se obračajo. (Kur'an; 5:75)
Dejstvo, kateremu ne bo oporekal noben objektiven človek je, da danes ne obstaja nobena knjiga, ki se z gotovostjo lahko pripiše Bogu, razen častni Kur'an. Na to dejstvo poleg Allahove pojasnitve, da so prejšnje knjige izkrivljene, kažejo tudi številni znanstveni dokazi. Tukaj je nekaj teh dokazov:
Originalni primerki knjig, ki so bile razodete pred Kur'anom, so se izgubili, v rokah današnjih ljudi pa se nahajajo le prevodi. Kar se tiče Kur'ana, on je do današnjega dne obvarovan v vseh poglavjih, stavkih, besedah in glasovih, tako kakor ga je Gabrijel recitiral Allahovemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem in kakor ga je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem recitiral svojim družabnikom.
V teh knjigah so se Allahove besede pomešale z besedami ljudi, ki so jih tolmačili in govorili o zgodovini, življenjepisu poslancev ter njihovih učencev in o zaključkih fakihov (pravnikov). Zato ne moremo vedeti, kaj od tega je Allahov govor in kaj govor ljudi. Kar se tiče Kur'ana, on je v celoti Allahov govor in z njim ni pomešano nič drugega, niti hadisi Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, niti govor njegovih družabnikov ali kogarkoli drugega. Ebul Vefa Ali bin Akil je rekel: "Če se hočeš prepričati, da Kur'an ni govor Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, ampak da mu je razodet, poglej kako se njegov govor razlikuje od Kur'ana in opazuj razliko med dvema govoroma in dvema stiloma. Znano je, da je govor človeka podoben drugemu, vendar nobena beseda Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem ni podobna Kur'anskemu govoru ... Enako v čudež Kur'ana spada tudi to, da v Kur'anu nihče ne more najti stavka, ki bi bil prevzet iz prejšnjih knjig, a ljudje vse do današnjega dne odkrivajo, kako je prvi jemal od drugih, pa pravimo, da je Mutenebbi vzel od Buhturija in podobno." (Poglej: El-vefa ahvalil Mustafa; 1:270)
Znanstveno se ne more dokazati povezanosti nobene od teh knjig s poslancem, kateremu se pripisuje. Nobena od njih ne poseduje zgodovinsko povezane sledi (sened, veriga) oseb, ki jih prenašajo. Poglavja Bibilje, ki se imenuje Stara zaveza ali Tevrat, so napisana nekaj stoletij po smrti Mojzesa. Muhammed Ferid Vedždi iz Encyclopédie Larousse prenaša naslednje besede: "Moderna znanost, in predvsem nemški kriticizem, je po dolgotrajnih proučevanjih arheoloških najdb, zgodovine in jezikovnih spoznanj ugotovila, da Tore ni napisal Mojzes, ampak da je to delo judovskih svečenikov, katerih imena niso omenjena. Pisali so ga izmenično, zanašajoč se na ustne predaje, katere so slišali pred suženjstvom v Babilonu. Še več, eno število učenjakov trdi, da pet knjig Stare zaveze ne vsebujejo vseh predaj judov, ampak samo tiste najosnovnejše teze, simbole in pripovedke." (Poglej: El-Akaidul-islamijje li Nedim el-Mellah, str. 57)
Kar se tiče Kur'ana, on je edina knjiga, katere avtentičnost in povezanost s poslancem Muhammedom sallallahu alejhi ve sellem se lahko nedvomno dokaže. Kur'an je v vsakem obdobju po njegovem razodetju prenesen z vsemi svojimi poglavji in stavki, z zaporedji in načinom izgovorjave, in sicer od velikega števila ljudi, tako da ni dvoma, da je Kur'an, katerega danes recitiramo, isti Kur'an, katerega je Allah razodel svojemu častnemu Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem.
Eden od dokazov izkrivljenosti teh knjig je tudi obstoj različnih primerkov, ki se bistveno razlikujejo po svoji vsebini.
Eden od neizpodbitnih dokazov o izkrivljenosti Bibije je tudi to, da vsebuje nepravilna verovanja in napačne predstave o Gospodarju ter Njegovih častnih poslancih. V Bibliji najdemo primerjavo Gospodarja s človekom in žalitev dostojanstva poslancev.
Po izkrivljanju in spremembah, ki so zadele prejšnje knjige, smo dolžni verovati, da so v svoji osnovi od Allaha, ki jih je razodel svojim poslancem z istim ciljem, s katerim je razodel tudi Kur'an. Vendar za njihovo današnjo vsebino ne verjamemo, da je od Allaha, razen tisto, o čemer nas je obvestil Kur'an ali Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem. Kar se tiče Kur'ana, smo dolžni verovati, da je on izključno Allahov govor, resnica, in da je vsaka beseda v njem obvarovana. Dolžni smo izvrševati njegove ukaze in se izogibati njegovih prepovedi; verovati v vse, o čem govori in zavreči vse, kar je v nasprotju z njim.
Komentarji
Objavite komentar