Preskoči na glavno vsebino

ŠEHADET ALI PRIČANJE VERE

Beseda musliman označuje osebo, ki se preda Božji volji, ne glede na raso, narodnost ali etnično pripadnost. Postati musliman je enostaven in lahek proces, ki ne zahteva nobenih vnaprej potrebnih pogojev. Oseba lahko sprejme islam v zasebnosti ali v prisotnosti ostalih.

Če ima nekdo resnično željo postati musliman in ima polno prepričanje ter močno vero, da je islam resnična Božja religija, mora le izgovoriti šehadet, pričanje vere, brez nadaljnjega odlašanja. Šehadet je prvi in najpomembnejši od petih stebrov islama. Z izgovarjanjem tega pričanja, skupaj z iskrenim verovanjem in prepričanjem, oseba vstopi pod okrilje islama.

Pričanje vere

Slovenski prevod

Pričam, da ni nobenega resničnega božanstva, ki si zasluži biti čaščeno, razen Allah, in pričam, da je Muhammed Božji suženj in poslanec.

Arabska transliteracija

Ešhedu en la ilaha illallah ve ešhedu enne muhammeden abduhu ve rasuluhu.

Pričanje vere je sestavljeno iz dveh različnih delov, tj. verovanje v absoluten Božji monoteizem in verovanje v Poslanca Muhammeda kot umrljivo človeško bitje ter Božjega poslanca.

Temeljno islamsko verovanje je Božji monoteizem. Vsa ostala verovanja se oklepajo tega verovanja. Zato je to priznanje in pričanje ključ do muslimanske vere. Če se oseba tega ne drži, potem ne more biti musliman. Musliman sprejme samo Enega Boga, Edinega Gospodarja in Vladarja, ki je brez partnerja v Svojem Bitju, Moči in Lastnostih. On je En; On je Edinstven; On ni nikogaršnji oče niti nikoli ni imel nobenega očeta. On je Vsemogočen in Samo-obstoječi Vzdrževalec vsega. On je Večno-živi.

Verovanje v Poslanca Muhammeda kot Božjega sužnja in poslanca dopolnjuje verovanje osebe. Poslanec Muhammed je bil največji od vseh Božjih poslancev, vendar je bil kljub temu samo človeško bitje brez vloge v Božanskosti. To je zelo pomembno verovanje, ki muslimana varuje pred pridruževanjem partnerjev Bogu. Ta del pričanja okrepi prvi del, ki pomeni, da je Bog edino Popolno Bitje brez partnerjev, prav tako pa vzpostavi absolutno avtoriteto Muhammeda kot Božjega poslanca, ki se ga mora ubogati v vseh verskih zadevah.

Poslanec Muhammed je zadnji poslanec, ki nam je prinesel zadnjo Knjigo (Plemeniti Kur'an), katero moramo slediti. Med svojimi ljudmi je živel dolga leta, njegovo življenje pa je dokumentirano do največjih podrobnosti. Ljudi je vodil s svojim primerom. Način njegovega življenja in opominjanje muslimanov, kako naj živijo svoja, se imenuje Poslančev Sunnet.

Drug del pričanja pomeni, da je uboganje in sledenje navodilom Poslanca Muhammeda enako pomembno kot verovanje v absoluten Božji monoteizem. To pričanje pomeni, da se oseba povsem preda Božji volji in prav zato se imenuje musliman – kar označuje osebo, ki je povsem predana Božji volji.

Ob vstopu pod okrilje islama, čisto in iskreno zaradi Božjega zadovoljstva, so odpuščeni vsi prejšnji grehi osebe, ki tako začne novo življenje pobožnosti in kreposti. Ko oseba sprejme islam, se pravzaprav pokesa za vse postopke in verovanja njenega prejšnjega življenja. Ne sme se preveč obremenjevati z grehi storjenimi pred sprejetjem islama. Osebna preteklost po sprejetju islama postane čista, kakor je bila ob prihodu iz materinega trebuha. Oseba naj se po najboljših močeh trudi, da ostane čista in stori čimveč dobrih del. Bog je ljudem, ki ta svet zapustijo s tem pričanjem, obljubil Raj.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...