V središču islama leži verovanje v Allaha. Temelj islamske religije je pričanje la ilaha illallah, kar pomeni, da si nihče ne zasluži biti čaščen poleg Allaha. Pričanje tega verovanja se imenuje tevhid in to je os okrog katere se vrti islam. Še več, to je prvi del dveh pričanj, s katerima oseba postane musliman. Napor pri realizaciji tega monoteizma ali tevhida je bistvo islamskega načina življenja. Številnim nemuslimanom beseda Allah, arabska beseda za Boga, pomeni neko oddaljeno ali nenavadno božanstvo, katerega častijo Arabci. Vendar v arabščini beseda Allah pomeni Eden in Edini Bog, in tudi arabsko govoreči judje ter kristjani Boga imenujejo Allah.
SPOZNATI BOGA
Zahodni filozofi, vzhodni mistiki in tudi nekateri današnji znanstveniki Boga poskušajo spoznati na svoj način. Mistiki učijo o Bogu, katerega najdeš preko spiritualnih izkustev; govorijo o Bogu, ki je del sveta in ki biva v Svojih stvaritvah. Filozofi Boga iščejo s pomočjo edinole razuma in pogosto govorijo o Bogu kot bitju, ki je izločen in nima zanimanja za Svoje stvaritve. Skupina filozofov uči agnosticizem, ideologijo ali nauk, ki trdi, da oseba ne more dokazati niti ovreči obstoja Boga, kar pomeni, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju. V praktičnem smislu zagovarjajo, da mora oseba direktno zaznati Boga, da bi lahko verovali. Allah v Kur'anu pravi:
In tisti, ki ne vedo, pravijo: "Zakaj Allah ne govori z nami ali nam pokaže znak?" Tako so tisti pred njimi govorili podobne izjave. Njihova srca so podobna. (Kur'an; 2:118)
Ta argument ni nič novega. Ljudje so v preteklosti ugovarjali enako kot v sedanjosti. V islamu je pravilen način za spoznanje Allaha preko ohranjenih učenj poslancev. Islamsko stališče je, da je Allah skozi zgodovino pošiljal poslance, s katerimi je človeštvo usmerjal k Sebi. Allah v Kur'anu pravi, da je pravilna pot v verovanje razmišljanje o Njegovih znakih, ki kažejo Nanj:
Zagotovo Smo pojasnili znake ljudem, ki čvrsto verujejo. (Kur'an; 2:118)
Allahovo ustvarjanje se v Kur'anu pogosto omenja in vsaka oseba, ki bo čudoviti naravni svet gledala z odprtimi očmi in z odprtim srcem, bo videla jasne znake Stvarnika.
Reci: "Potujte po Zemlji in poglejte kako je začel ustvarjanje, potem bo Allah ustvaril drugo življenje. Zares ima Allah moč nad vsako stvarjo." (Kur'an; 29:20)
Allahovo ustvarjanje je manifestirano tudi v posamezniku:
In na Zemlji so znaki za prepričane. In v vas samih. Ali ne vidite? (Kur'an; 51:21)
Verovanje v Allaha vsebuje štiri stvari:
- Verovanje v obstoj Allaha.
- Verovanje, da je Allah Gospodar.
- Verovanje, da si edinole Allah zasluži biti čaščen.
- Verovanje v Njegova Imena in Lastnosti.
VEROVANJE V OBSTOJ ALLAJA
Obstoj Allaha ne potrebuje dokaza z znanstvenimi, matematičnimi ali filozofskimi argumenti. Njegov obstoj ni odkritje, katero bi moralo biti dokazano z znanstvenimi metodami ali matematičnimi izračuni. Enostavno rečeno, zdrav razum priča o obstoju Allaha. Preko opazovanja ladje oseba spozna ladjedelca in preko opazovanja vesolja spozna Stvarnika. Obstoj Allaha je spoznan tudi preko uslišanih molitev, čudežev poslancev in učenj ter naukov razodetja. V islamu se na človeško bitje ne gleda kot na grešno bitje, kateremu je poslano sporočilo iz nebes, s katerim bo zacelil rano svojega izvirnega greha, ampak kot na bitje, ki še vedno nosi svojo prvobitno naravo (el-fitra), vtis v svoji duši, ki leži globoko pod plastmi nemarnosti. Ljudje niso rojeni grešni, ampak pozabljivi.
In ko je tvoj Gospodar vzel od Adamovih otrok – iz njihovih ledij – njihovo potomstvo, da pričajo nad sabo: "Ali nisem vaš Gospodar?" so rekli: "Vsekakor. Pričamo." Da ne bi rekli na Dan vstajenja: "Zares smo bili do tega nemarni." (Kur'an; 7:172)
V tem verzu Allah govori o vseh človeških bitjih, moških in ženskah, ki so že pred trenutnim življenjem potrdili Allahov monoteizem. Moški in ženske globoko v svojih dušah še vedno nosijo odmev te potrditve. Poziv islama je usmerjen v to prvobitno naravo, ki je že pred življenjem na Zemlji potrdila Allahov monoteizem. Znanje o tem, da ima to vesolje svojega Stvarnika, je nekaj instinktivnega in zato ne potrebuje nobenih dokazov.
Ali je lahko dvom v Allaha, Stvarnika nebes in Zemlje? (Kur'an; 14:10)
Oseba se lahko vpraša: Če je verovanje v Allaha naravno, zakaj nekateri ljudje nimajo takšnega verovanja? Odgovor je enostaven. Vsako človeško bitje ima prirojeno verovanje v Stvarnika, vendar to verovanje ni rezultat učenja. Zunanji vplivi imajo na to prirojeno verovanje učinek in lahko zmedejo osebo; okolje in vzgoja pa to prvobitno naravo včasih prekrijejo in jo ločijo od resnice. Allahov Poslanec Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Vsak otrok je rojen v stanju fitre (tj. naravno verovanje v Allaha), potem pa ga njegovi starši spremenijo v juda, kristjana ali častilca ognja." (zabeležil Muslim)
ALLAH JE GOSPODAR
Allah je edini Gospodar nebes in Zemlje. On je Gospodar fizičnega vesolja in predpisuje pravila za življenje človeka. On je Gospodar fizičnega sveta in Vladar nad zadevami ljudi. Allah je Gospodar vsakega moškega, ženske in otroka. Zgodovinsko so le redki zanikali to trditev, kar pomeni, da so ljudje verovali v Enega Boga, Stvarnika in Gospodarja. Dejstvo, da je Allah Gospodar, vsebuje naslednje pomene.
Prvo: Allah je edini Gospodar in Vladar fizičnega sveta. Gospodar pomeni, da je Allah Stvarnik, Upravljalec in Vladar nebes ter Zemlje; vse pripada izključno Njemu. On je neobstoječe pripeljal v obstoj in vse obstoječe je odvisno od Njega. On ni ustvaril vesolja in ga prepustil samega sebi, ampak je ustvaril tudi zakone, po katerih vse ustvarjeno deluje. Stvaritve nimajo drugega Gospodarja poleg Njega.
Vprašaj: "Kdo vas hrani z neba in iz zemlje, čigavo delo sta sluh in vid, kdo ustvarja živo iz neživega in pretvarja živo v neživo ter kdo vse upravlja?" "Allah," bodo rekli. Potem reci: "Ali se Ga ne boste bali?" (Kur,an; 10:31)
Nihče ne more spremeniti Njegove odločitve. Vse – angeli, poslanci, ljudje, živali in planeti – je pod Njegovo oblastjo.
Drugo: Allah je edini Vladar nad zadevami ljudi. Allah je edini, ki lahko predpisuje zakone in On določa, kaj je dobro in kaj zlo. Tako kot se svojemu Gospodarju predaja fizični svet, tako se morajo človeška bitja predati tudi predpisom svojega Gospodarja, ki je določil, kaj jim je dovoljeno in kaj prepovedano. Z drugimi besedami ima samo Allah pravico in avtoriteto za predpisovanje zakonov, določitev načina čaščenja Njega in odločitve, kaj je moralno v interakciji in obnašanju ljudi.
Nedvomno je Njegovo ustvarjanje in odredba, blagoslovljen je Allah, Gospodar svetov. (Kur'an; 7:54)
SAMO ALLAH SI ZASLUŽI BITI ČAŠČEN
Islam daje večjo pozornost temu, kako se bo verovanje v Allaha odražalo na poštenem življenju in lepem obnašanju, kakor dokazovanju Njegovega obstoja preko teoloških razprav. Zato mora biti vsak islamski poziv v skladu s prvotnim sporočilom vseh poslancev, ki je predanost Allahu in čaščenje izključno Njega.
In pred tabo nismo poslali nobenega poslanca, a da mu nismo razodeli: "Ni božanstva razen Jaz, zato Mene častite." (Kur'an; 21:25)
Allah ima izključno pravico, da se Ga časti notranje in zunanje, torej v srcu in s telesom. Ne le da nihče ne sme biti čaščen namesto Njega, ampak prav nihče ne sme biti čaščen niti poleg Njega. On nima nobenih partnerjev ali družabnikov v čaščenju. Čaščenje je v splošnem smislu in v vseh njegovih vidikih lahko usmerjeno samo k Allahu.
In vaš bog je Bog Edini; ni božanstva razen On, Milostni, Usmiljeni. (Kur'an; 2:163)
Allahova pravica do tega, da se lahko časti samo Njega, ne more biti preveč poudarjena in za osebo se nikoli ne more reči, da preveč govori o tem ali da temu posveča preveliko pozornost, saj je to temeljni pomen šehadeta la ilaha illallah. Oseba postane musliman s pričanjem in priznavanjem te Allahove pravice do čaščenja izključno Njega. To je jedro islamskega verovanja v Allaha in tudi celotnega islama. To je bilo osnovno sporočilo vseh poslancev in glasnikov vere, katere je Allah pošiljal človeštvu – to je bilo sporočilo Abrahama, Izaka, Ismaela, Mojzesa, Jezusa in Muhammeda, naj je mir in blagoslov z vsemi njimi.
ALLAHA SPOZNAŠ PREKO NJEGOVIH IMEN IN LASTNOSTI
V islamu Allaha spoznaš preko Njegovih Imen in Lastnosti, katere oseba najde v razodetih tekstih, brez spreminjanja ali zanikanja njihovih jasnih pomenov in brez primerjanja s človeškimi pomeni.
In Allah ima najlepša imena, pa Ga kličite z njimi. (Kur'an; 7:180)
Allahova imena nam razodevajo Njegovo Vzvišenost in Vsemogočnost. Allah ne pozablja, ne spi in se ne utrudi. On ni nepravičen in nima matere, očeta, brata, partnerja ali pomočnika. On ni bil rojen, ni rodil in ne potrebuje nikogar. Ni Mu potrebno postati človek, da bi razumel naše trpljenje. Allah je El-Kavijj (Močni), El-Ehad (Eden), El-Hajj (Večno živeč), El-Kajjum (Vzdrževalec), El-Alim (Tisti, ki vse ve), Es-Semi (Tisti, ki vse sliši), El-Besir (Tisti, ki vse vidi). To so le nekatera od Njegovih Imen.
Najpogostejši imeni, kateri musliman uporablja in z njima kliče Allaha, sta Er-Rahman (Milostni) in Er-Rahim (Usmiljeni). Vsi, razen enega poglavja v Kur'anu, se začenjajo s frazo bismillahi-r-rahmani-r-rahim (V imenu Allaha, Milostnega, Usmiljenega). Muslimani vse stvari začenjajo z Allahovim imenom in se tako vsakič ko jedo, pijejo, pišejo pismo ali delajo neke pomembne in seveda dovoljene stvari, opominjajo na Allahovo Milost ter Usmiljenje.
Odpuščanje je pomembna stvar v odnosu človeka z Allahom. Človeška bitja so slabotna in nagnjena h grešenju, vendar Allah iz Svoje Milosti te grehe odpušča. O tem nam pričajo Allahova Imena El-Gafur (Tisti, ki oprošča), El-Gaffar (Tisti, ki veliko oprošča) in Et-Tevvab (Tisti, ki sprejema kesanje).
Komentarji
Objavite komentar