Preskoči na glavno vsebino

KAJ JE ISLAM?

Islam je arabska beseda, ki dobesedno pomeni predanost, tj. predanost Allahu. Islam je ime religije, katero je razodel Allah in katero so prakticirali vsi Njegovi poslanci ter glasniki vere. Ime je edinstveno v primerjavi z ostalimi religijami, saj pomeni stanje in se ne nanaša na določeno osebo, od koder izhajata imeni krščanstvo in budizem, niti se ne nanaša na pleme, od koder ime judaizem, niti na narod, od koder ime hinduizem.

Islam pomeni biti v stanju predanosti Allahu, čaščenje izključno Njega in pokoravanje Njegovim zakonom, musliman pa je oseba v tem stanju predanosti, čaščenja in pokornosti. Vendar to niso le prazne besede. Islam obsega popolno predanost srca, besed in telesa. Popolna predanost Allahu je v Kur'anu jasno izražena.

Pa če se bodo prerekali s tabo, reci: "Predal sem se Allahu in kdor mi sledi." (Kur'an, 3:20)

Medtem ko večina nemuslimanov običajno verjame, da se je islam začel v sedmem stoletju s prihodom Poslanca Muhammeda, naj sta mir in blagoslov z njim, muslimani to domnevo zavračajo, saj se je islam začel ob zori človeštva z Adamom in Evo, prvima osebama, ki sta prakticirali islam. Torej Adamova religija je bila islam, kakor je bil tudi religija Noeta, Abrahama, Mojzesa, Jezusa in ostalih poslancev, naj sta mir in blagoslov z vsemi njimi.

Predpisal vam je od religije, kar je naročil Noetu, in kar smo razodeli tebi, in kar smo naročili Abrahamu, Mojzesu ter Jezusu. "Vzpostavite religijo in ne razhajajte se v njej." Težko je mnogobožcem zaradi tega, k čemur jih pozivaš. Allah izbira za Sebe kogar hoče in usmerja k Sebi tistega, ki se obrne (k Njemu). (Kur'an, 42:13)

Seveda to ne pomeni, da je bil islam v času Adama v vseh podrobnostih enak kot v času Noeta, Abrahama, Mojzesa, Jezusa ali Muhammeda, naj sta mir in blagoslov z vsemi njimi. Pravzaprav sploh ni bil. Medtem ko se osnova islama – da nihče nima pravice biti čaščen, razen Allah – ni od Adama do danes nikoli spremenila, je bila v podrobnostih dopolnjena in zaključena z zadnjim razodetjem danim Muhammedu, naj sta mir in blagoslov z njim.

Danes sem vam izpopolnil religijo in dopolnil blagodat nad vami in zadovoljen sem za vas z religijo islam. (Kur'an, 5:3)

Metafora za islam in progresivnost njegovih zakonov je primer popka in odprtega cveta rože. Sporočilo Adama predstavlja popek, sporočilo Muhammeda, naj sta mir in blagoslov z njima, pa predstavlja razcvet rože. Vendar je že v prvem popku Adamovega sporočila osnovna resnica, ki nikoli ni bila razveljavljena ali spremenjena, in je bila osnovno sporočilo vseh poslancev ter glasnikov vere – nihče nima pravice biti čaščen, razen Allah.

Zares je religija pri Allahu islam. (Kur'an, 3:19)

In ker je Allah izbral islam kot edino resnično religijo, postavlja retorično vprašanje.

Mar mimo Allahove religije iščejo drugo? Njemu se je predalo (tj. esleme, naredilo islam), kar je na nebesih in na Zemlji, rado in nerado, in k Njemu se bo vse vrnilo. (Kur'an, 3:83)

Kasneje Allah to tudi dodatno pojasni.

In kdor išče drugo religijo mimo islama, od njega nikoli ne bo sprejeta in na onostranstvu bo od poražencev. (Kur'an, 3:85)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

MUDROSTI SA (NE)POZNATOG MJESTA

Nije vredan ljubavi niko osim Onaj koji je ljubav stvorio. Ne daj suzama da teku ni radi koga osim Njemu na sedždi iz straha do Njega i ljubavi do Njega. I sve što imaš danas je samo jedna hedija od Njega, a sve što ti uzme znaj nije bilo dobro za tebe. Sve je posuđeno od Njega na dan, godinu, pet, nešto ti pokloni dok si živ, a nešto vrati Sebi jer postaneš nezahvalan. *** Neče se Njegov rob odreč nečega radi Njegove Plemenitosti, a da mu to On neče zamjenut sa boljim. Sve ono sto te odvlači od robovanja Njemu jedinome Kralju nije vredno, odrekneš se tog nečeg, On Stvoritelj svega pošalje nešto bolje vrednije. *** Kada voliš, voli iskreno. Kada daješ, daji nesebično. Kada želiš, želi samo najbolje. Kada tražiš, pazi na čija vrata kucaš. Kada ideš, provjeri vrata da si dobro zakovao.

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (1. del)

Pregledali bomo poglavje o postu iz knjige Zad el-Mustaqni. Avtor je Šarafuddin Musa ibn Ahmed El-Hadžavi. Besedilo je sestavljeno na podlagi izpiskov iz serije predavanj šejha Ahmeda Musa Jibrila pod naslovom The Comprehensive Fiqh of Fasting . Preučevanje klasičnih del uleme, ki so nas prehiteli v veri, je jedro našega razumevanja vere, saj se na ta način seznanimo s strukturiranim študijem v klasičnem stilu. KAJ JE FIQH? Fiqh je v bistvu islamska pravna praksa, fiqh jezikovno pomeni razumevanje nečesa ali znanje o nečem. Šeriatski pomen fiqha je izpeljava verskih predpisov, ki se vežejo na dejanja tistih, ki so jim določena dejanja predpisana v smislu, kaj je za nekoga haram, halal, mustehab, mekruh itn. Najplemenitejše znanje je zagotovo znanje o aqidi in tevhidu, kajti v tem znanju leži razlika med večnim ognjem in večnim rajem. To je veliki fiqh, nekateri učenjaki ga imenujejo el-fiqh el-ekber. Za aqido in tevhidom je po pomembnosti el-fiqh el-asghar, ki se nanaša na hara...

POGLAVJE O POSTU - KITAB ES-SIJAM (2. del)

Avtor je začel z besedami: يَجِبُ صَوْمُ رَمَضَانَ بِرُؤْيَةِ هِلَالِهِ Post v ramadanu postane obvezen, ko je viden hilal (naraščajoči lunin srp). To je izjava. Avtor je želel opozoriti na dvoje. Najprej je želel poudariti, da je ramadan obvezen (vadžibun). Nato pa tudi izpostavil, da se post začne z videnjem naraščajočega luninega srpa. Čeprav so vsi vadžibi obvezni, so nekateri na različnih ravneh. Nekateri vadžibi so na ravni rukn, nekateri pa na nižji ravni, običajno so to vadžibi, o katerih se ulema razhaja, ali pa se ne štejejo za rukn, kajti če pri nekem dejanju čaščenja izpustite rukn, bo celotno čaščenje zavrnjeno. To je hujše kot izpustiti običajen vadžib, čeprav sta oba obvezna. Torej, če ulema reče, da je nekaj rukn v veri ali rukn v čaščenju, boste v tem zelo težko našli razhajanje med učenjaki. Na primer sedžda je rukn v molitvi, brez katere molitev ni sprejeta. Recitiranje sure El-Fatiha v molitvi je vadžib, vendar so se učenjaki razšli glede vprašanja, ali je...