Rodil se je otrok, katerega sta si starša dolgo želela. Nista verjela, da bo ta otrok preživel. Mati mu je dala vzdevek Ebu Bekr. Bil je njen prvi otrok, ki je ostal živ. Allah je hotel, da ta suh otrok bele polti odraste ob veliki skrbi ugledne in slavne družine plemenitega rodu.
Zgodovina Meke priča, da je bil Ebu Bekr izreden rodoslovec, poznavalec imen vseh arabskih plemen, rodov in družinskih debel. Poleg tega ga je Allah obdaril s plemenitim značajem in občutljivostjo, ter ga obkrožil z lepo družbo. Bil je vešč in pošten trgovec, prijetnega obnašanja in bistrega uma. Od rane mladosti se je oddaljeval vsem vrstam predislamske zabave. V svojem plemenu Kurejš je bil ugleden. Izbran je bil na pomemben položaj cenilca odškodnin za družino nehote ubitega. Na tako uglednem položaju je bil lahko samo izredno časten in slaven človek.
ČLOVEK JE NA VERI SVOJEGA PRIJATELJA
Velika sreča je, da je bil Ebu Bekr približnih let kot Poslanec, sallallahu alejhi ve selem, tako da sta lahko razumela situacijo in čas, v katerem sta živela. Oba sta bila pravična, zato je bil Ebu Bekr Poslančev, sallallahu alejhi ve sellem najboljši prijatelj. Njuno prijateljstvo je povečala čistost Ebu Bekrovega srca. Takoj ko ga je njegov prijatelj po spuščanju Razodetja pozval v islam, je Ebu Bekr postal prvi mož, ki je sprejel islam. Nikoli se ni dvoumil pri odzivu na glas resnice in dobrote. To za Ebu Bekra ni bilo nič neobičajnega, saj nihče s pravilnim razločevanjem, kakršnega je imel Ebu Bekr, nikoli ne bi odbil sprejetja razodetja resnice, katero je prejel njegov časten in iskren prijatelj iz rane mladosti. Tako je Ebu Bekr postal iskren in pokoren služabnik svojega Stvarnika, Allaha Vzvišenega.
USMERITI DRUGE - NALOGA RAZODETJA
Kako cenjen je bil v plemenu Kurejš najbolje potrjuje zgodovina. Bil je vešč govornik in v sprejetje islama je uspel privabiti veliko število uglednih ljudi, med njimi tudi šesterico tistih, katerim je obljubljen Raj. To so: Osman, Sa'd, Ibn Avf, Talha, Ez-Zubejr in Ebu Ubejde. Nič čudnega ni, da jih je uspel pridobiti za islam, saj je bil vsak od njih enak celemu narodu.
Izpostavljen je bil nepravičnosti in mučenju s strani mnogobožcev plemena Kurejš. Kolikokrat je bilo njegovo življenje ogroženo od njih?! Njegov edini "greh" je bila njegova vera v Allaha in sledenje sporočilu islama: "Moj Gospodar je Allah!" Vendar to ni ne greh ne zločin.
NJEGOVA ŽELJA JE USTREČI ALLAHU
Srce in jezik nista edina načina, da se približamo Allahu Vzvišenemu. Ebu Bekr je vložil tudi svoje premoženje, kar je bil še en izraz njegove borbe za islam. Velik del svojega premoženja je dal za pomoč siromašnim muslimanom in osvobodil precejšnje število sužnjev od njihovih neusmiljenih lastnikov. Morda ste slišali za Bilala, Poslančevega sallallahu alejhi ve sellem, muazzina, znanega po svojem močnem, prijetnem in melodičnem glasu. On je eden izmed tistih, katere je Ebu Bekr osvobodil mučenja nevernikov, tako da so muslimani lahko uživali v njegovem glasu. Na to se moramo spomniti, ko slišimo muazzinov poziv k molitvi.
MAR BOSTE UBILI ČLOVEKA, ZATO KER GOVORI: "ALLAH JE MOJ GOSPODAR."
Ko je bil Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem v molitvi v Mesdžidul-haramu v Meki, je prišel nevernik Ukba ibn Ebu Muajt in s svojo srajco skoraj zadavil Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Nihče od prisotnih mu ni upal pomagati, razen Ebu Bekr, ki je vstal, jokajoč pohitel in osvobodil Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, govoreč: "Mar boste ubili človeka, zato ker govori: 'Allah je moj Gospodar.' Tistega, ki vam je prinesel jasne dokaze od vašega Gospodarja?" Kurejši so Ebu Bekru na številne načine poskušali onemogočiti širjenje islama. Svoji mladini, ženam in sužnjem so prepovedali poslušanje njegove recitacije Kur'ana, saj so se bali, da bi s svojim čustvenim recitiranjem vplival na njih. Ljudje so se okoli njega zbirali z velikim zanosom, vendar so ga Kurejši ob tem žalili. Ebu Bekrovo delovanje ni bilo le delovanje z besedami, temveč tudi s srcem, čustvi in vsemi dejanji.
EBU BEKR, TI SI ES-SIDDIK
Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem se je poročil z Aišo, ki je bila njegova najboljša žena po hidžri. Imela je znanje in lepo vedenje. To ni nič čudnega, saj je bila iskrena, hčerka iskrenega (Es-Siddika). Že od malih nog je imela rada pravičnost. Ta vzdevek ima vzvišen pomen in upravičen razlog. Nekoč so neverniki odšli k njenemu očetu, potem ko jih je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem obvestil o svojem nočnem potovanju (el-isra). Vendar jim je Ebu Bekr odgovoril: "Povedal vam je resnico. Kaj vam je pri tem čudnega? Prisegam pri Allahu, če mi reče, da se je vzpel na nebo, mu bom verjel. To bi vam bilo še bolj čudno." Za to je slišal Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem in takrat ga je poimenoval Es-Siddik.
PRIJATELJ JE NAJBOLJŠI SPREMLJEVALEC
Ebu Bekr je s Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem naredil hidžro v Medino. Spremljal ga je v votlini, ščitil pred nesrečo, se jokal in bal za življenje Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Poglejte kako srečen in nasmejan je bil, ko ju je na poti spremljala Allahova pomoč. Prispela sta v Jatrib (staro ime za Medino) in mesto se je nasmejalo od sreče. Napolnilo se je z vedrino in svetlobo. Tudi Kharidž ibn Zeid El-Ensari je bil srečen, saj ga je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem pobratil z Ebu Bekrom. V Medini je bilo življenje muslimanov burno, a Ebu Bekr je bil simbol poguma v vseh spopadih in bitkah. Vedno je bil ob Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Njegovo mišljenje je bilo pri Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem zelo cenjeno. On je predlagal, naj vstopijo v bitko na Bedru. Prav tako je predložil, naj sprejmejo odkup za ujetnike Kurejšev, pa so tako tudi storili. Njegovo junaštvo je prišlo do izraza pri bitki na Uhudu, kjer je s skupino najbolj vernih pokazal odločnost pri branjenju Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem.
PRVI VERNIK - PREHITEL NAS JE V IMANU
Allahova naklonjenost je hotela, da je bil Ebu Bekr prvi človek za Muhammedom, sallallahu alejhi ve sellem. Muslimani so bili vse bolj zadovoljni z njim. Omar ibn El-Khattab se je pri pogodbi na Hudejbiji čudil postopku Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in o tem obvestil Ebu Bekra. Ebu Bekr je na to odgovoril z besedami vernika, ki se strinja z odločitvijo Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem: "Ne prestopaj svojih meja, sin El-Khattaba. Jaz izjavljam in verujem, da je on Allahov Poslanec."
Njegov iman potrjuje, zgodovina pa zapisuje, da je Ebu Bekr porabil vse svoje premoženje za Allaha. Opremljal je vojsko in premoženje porabil tudi za osvoboditev sužnjev ter potlačenih. Prvi je bil pri podpiranju džihada. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem ga je v primerih svoje odsotnosti postavljal za namestnika in mu po osvoboditvi Meke ukazal, naj se vrne v Medino. Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem ga je znal pohvaliti v vseh situacijah. Pohvaljen je tudi v Kur'anu.
ALLAH JE NESMRTEN
Tako so minevali dnevi od poslovilnega hadža. Es-Siddik je razumel, da je Poslančev, sallallahu alejhi ve sellem poslovilni govor pomenil, da jih zapušča. Tudi zadnji kur'anski verzi nakazujejo konec Poslančeve, sallallahu alejhi ve sellem misije. Ebu Bekr je po ukazu Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem vodil molitev. Začutil je, da se bližajo zadnji dnevi življenja njegovega prijatelja in jokajoč govoril: "Nihče mi nikoli ni bil dražji prijatelj od njega." Smrt Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem je izzvala ogromno žalost in pretresla vse muslimane. Ebu Bekr je vstopil v prostor, kjer je bilo blagoslovljeno telo, ga poljubil in rekel: "Dražji si mi od matere in očeta. Kako lepo in prijetno si dišal živ, pa tudi kot mrtev." Potem je izstopil iz prostora in da bi zmanjšal bolečino muslimanov, rekel: "Kdor je častil Muhammeda, Muhammed je mrtev. A kdor je častil Allaha, Allah je Živ in Nesmrten." Zatem so se ljudje pomirili.
KOREKTNOST JE POT NAŠEGA VODITELJA
Z močjo svoje umirjenosti in potrpežljivosti je Ebu Bekr skupaj z Omarjem in Ebu Ubejdom pohitel, da najdejo rešitev za to, kdo bo po smrti Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem voditelj muslimanov. Skupaj z ensariji (medinskimi muslimani) so nazorno in umirjeno preučili situacijo in se strinjali z besedami Ebu Bekra: "Od nas (muhadžirjev, mekanskih muslimanov) naj bo voditelj, a od vas (ensarij, medinskih muslimanov) naj bodo ministri." Vsi so sprejeli njegove modre nasvete in mu izrazili zaupanje naj bo kalif, imam in modri voditelj.
V vsaki situaciji je znal najti rešitev. Tudi po izboru je ostal pravičen, saj ni dovolil, da bi ga vodila le čustva. Ostal je resnični vernik, ki se zahvaljuje in poveličuje Allaha Vzvišenega, tako da je tistim, ki so ga izbrali, rekel: "Pokoravajte se mi, dokler se bom jaz pokoraval Allahu in Njegovemu Poslancu, v primeru da se ne pokoravam Allahu in Njegovemu Poslancu, mi niste dolžni pokoravanja."
NI OMAHOVANJA PRI RESNICI
Ebu Bekr je nadaljeval s širjenjem islama, tako da je pod vodstvom Usame odposlal islamsko vojsko. To vojsko je že za časa svojega življenja opremil Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem za boj proti Bizantincem. Mladi vojskovodja se je vrnil zmagoslavno. Prinesel je velik vojni plen in pripeljal veliko število vojnih ujetnikov, ter tako pustil močan vtis na sovražnika.
Ebu Bekr je s svojim bojem nadaljeval tako, da je spametoval odpadnike od islama in jim pripravil lekcijo brez primere v zgodovini. To je prispevalo k učvrstitvi imana muhadžirjev in ensarij. Na čelo vojske je modro postavil Khalida ibn El-Velida, ki je postal najbolj cenjen vojskovodja tistega časa. Mnogi niso hoteli, da bi se Ebu Bekr boril proti odpadnikom, vendar je bil njegov odgovor dostojen njemu: "Prisegam, če do mene ne bodo izpolnjevali obveze, kakor so jo do Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, se bom proti njim boril."
ZAUPAJTE ALLAHU, ON VAM BO POMAGAL
Ebu Bekr je svojega Gospodarja prosil, naj mu pomaga pri širjenju in krepitvi islama. Svojo vojsko je poslal v Irak in Sirijo, kjer so izbojevali ogromno zmago. Tu se je zgodila največja zmaga, ki jo beleži zgodovina in to nad dvema največjima državama tistega časa. Kljub nezadostnemu številu muslimanov in slabi oborožitvi so premagali Perzijo in Bizanc. Tako je v očeh ostalih naraščal ugled Ebu Bekra, še posebej ker so vedeli, da je vojsko pri Kadisijji in Jermuku vodil človek brez palače. Ta človek je nosil le navadno srajco in ni imel ne znamenj ne krone. Od svojega naroda je zahteval pokornost Allahu in borbo za širjenje Njegove vere.
Do današnjega dneva mu predsedniki in voditelji priznavajo modrost, še posebej ker je na čelo vojske postavil velike vojskovodje: Sa'da ibn Ebi Vekkasa, Ebu Ubejda ibn El-Džarraha in Khalida ibn El-Velida.
KUR'AN
Po predlogu Omarja je modri kalif razmišljal o ohranitvi Kur'ana. Potreba po tem se je pokazala, ko je umrlo veliko število vernikov, ki so Kur'an znali napamet. Ta nepozabni narod je osrečil Ebu Bekra in vse svoje aktivnosti usmeril v realizacijo tega cilja. Ebu Bekr je določil skupino, katero je vodil Zejd ibn Sabit in oni so poiskali pomoč od vseh, ki so ostali živi in znali Kur'an na pamet, ter od pisarjev, ki so bili ob Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem. Allah je hotel, da je bil ta vzvišeni cilj realiziran na najboljši možni način in celotno razodetje zbrano v eno knjigo. Ebu Bekr je dal to knjigo materi vernikov, Omarjevi hčerki Hafsi, saj je bila najzanesljivejša oseba za to plemenito dolžnost.
Spoštovani muslimani in cenjene muslimanke, pazite in pomnite tisto, kar je pazil Ebu Bekr. Kadar odprete Kur'an se spomnite na Ebu Bekra, Omarja in Hafso.
V ODLOČITVI VERNIKA JE DOBROTA
Čeprav je bil Ebu Bekr kalif samo dve leti in dva meseca, je v tem času dosegel ogromne rezultate. Ebu Bekr je začutil, da se bliža njegov zadnji trenutek. Posvetoval se je s svojimi čelnimi ashabi in odločili so se, da za njegovega naslednika v tedanji islamski državi izberejo Omarja ibn El-Khattaba. Tudi to ni bilo dovolj, zato je po posvetu zahteval javno soglasje muslimanov, ki so rekli: "Pokorno se strinjamo!" Tako je bila Omarju El-Faruku dana prisega in sprejel je težko odgovornost, za katero je bil izbran.
Ob smrti kalifa, ki je umrl v triinšestdesetem letu starosti, so zajokali tudi otroci. V svojem življenju je poznal samo pravičnost in širjenje resnice ter znanja. Zgodovina je ovekovečila njegovi največji dejanji - iman in džihad. Naj se ga Allah usmili in obilno nagradi.
Komentarji
Objavite komentar