DU'A

Vzvišeni Allah pravi: "In ko te Moji sužnji vprašajo o Meni, Jaz sem resnično blizu, nemudoma se odzovem prošnji prosilca, ko Me zaprosi. Zato naj se odzovejo Meni in naj verujejo v Mene, da bi tako lahko bili vodeni na Pravo Pot." (Kur'an; 2:186)

Vzvišeni prav tako pravi: "Prosite svojega Gospodarja ponižno in tajno. Resnično On ne mara preglasnih." (Kur'an; 7:55)

In vaš Gospodar je rekel: "Kličite Me; odzval se vam bom. Resnično bodo tisti, ki Me zaradi nadutosti ne častijo, vstopili v Pekel ponižani." (Kur'an; 40:60)

Naj je hvaljen Allah, Vzvišeni in Plemeniti, ki je iskanje potreb Njegovega sužnja in opravljanje le-teh naredil za čaščenje, in ne le da mu je ukazal, naj jih išče, temveč ga je v primeru, če jih ne bo iskal, najstrožje ukoril, to poimenoval nadutost do Gospodarja in mu zagrozil z najstrožjo kaznijo: "Resnično bodo tisti, ki Me zaradi nadutosti ne častijo, vstopili v Pekel ponižani." Od Nu'mana ibn Beširja se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Du'a je čaščenje," zatem pa citiral besede Vzvišenega: "In vaš Gospodar je rekel: 'Kličite Me; odzval se vam bom. Resnično bodo tisti, ki Me zaradi nadutosti ne častijo, vstopili v Pekel ponižani.' " (zabeležili Ebu Davud, Et-Tirmizi in Ibn Madža)

Čaščenje je kazanje ponižnosti in pokornosti sužnja do svojega Gospodarja. Du'a je kazanje nemoči, potrebe in ponižnosti s strani siromašnega sužnja, ki si ne more pomagati, in njegovo obračanje za pomoč k Vzvišenemu in Vsemogočnemu Allahu, ki mu lahko podari vse, kar je dobro, in od njega odstrani vse, kar mu škoduje, in pri Katerem – četudi je prejšnjim in kasnejšim generacijam, ljudem in džinnom, podarjal vse kar so iskali in kar jim je bilo potrebno – nič ne manjka, kakor se pravi v besedah Vzvišenega: "Kar je pri vas, je minljivo, in kar je pri Allahu, je večno." (Kur'an; 16:96) V tem smislu je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allahova roka je (vedno) polna. Njenega bogastva ne zmanjšuje stalno, obilno in nepretrgano deljenje. Kaj mislite, koliko je On podelil, odkar je ustvaril nebesa in Zemljo, a da se od tistega, kar je v Njegovi desnici, nič ni zmanjšalo." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Vzvišeni ima rad, da Svoje sužnje zasipava z blagodatmi, vendar ima rad tudi to, da Njegovi sužnji priznajo odvisnost od Njega, da so pred Njem ponižni, da so v Svojih potrebah usmerjeni k Njemu in da brez Njega ne morejo. V tem smislu Vzvišeni pravi: "In zagotovo Smo poslali (poslance) skupnostim pred vami, potem Smo jih kaznovali z bedo in nesrečo, da bi postali ponižni." (Kur'an; 6:42) Torej Vzvišeni Allah ljudi postavlja na preizkušnje in jim pokaže, da so odvisni od Njega. Zato ima Vzvišeni Allah rad, ko se k Njemu nekdo obrne z du'a.

Od Ebu Hurejre se prenaša, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allah se na tistega, ki od Njega (ničesar) ne išče, jezi." (zabeležila Ahmed in Ibn Madža)

Govori se, da je nek učenjak človeku, katerega je videl, da hodi k vratom vladarja, rekel: "Hej, ti, ki odhajaš k tistemu, ki pred teboj zapira vrata, ti kaže siromaštvo in pred teboj skriva svoje bogastvo, pozabljaš pa na Tistega, ki pred teboj odpira vrata, ti kaže Svoje bogastvo in govori: 'Kličite Me; odzval se vam bom.' "

V tem smislu je pesnik rekel:

Sinko, ne išči svojih potreb pri ljudeh,

ampak od Tistega, Čigar vrata se ne zapirajo,

Allah se jezi, če ga ne prosiš,

ljudje pa se jezijo, če jih za kaj zaprosiš.

Vzvišeni pravi tudi: "Ali kdor se odziva nesrečniku, ko Ga pokiče, in odstrani zlo." (Kur'an; 27:62) Izpolnitev vseh potrebnih pogojev za du'a in odstranitev preprek, je predpogoj za njeno veljavnost in izpolnitev tistega, kar se z njo išče. Dokazi za to so prej navedeni kur'anski ajeti kot tudi številni Poslančevi, sallallahu alejhi ve sellem hadisi. Tako se v hadisu, katerega prenaša Selman El-Farisi pravi, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Allah je sramežljiv in darežljiv. Sram Ga je – ko človek dvigne roke (in Ga zaprosi) – vrniti mu jih prazne in obupane." (zabeležila Et-Tirmizi in Ebu Davud)

Od Enesa ibn Malika se prenaša, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ne opešajte pri usmerjanju du'a, ker nihče ne bo nastradal zaradi du'a." (zabeležil Ibn Hibban)

Od Ebu Se'ida El-Khudrija se prenaša, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ni muslimana, ki bo Allahu usmeril du'a – s tem da v njej ni nobenega greha ali trganja sorodstvenih vezi – da mu Allah zaradi nje ne bo dal enega od troje: Pospešil kar je zaprosil, prihranil za bodoči svet ali ga obvaroval podobnega zla." (zabeležil El-Hakim)

Du'a je eden od najpomembnejših predpogojev za odstranitev nezaželenega in doseganje zaželenega cilja. Vendar zaželeni rezultat du'a lahko izostane iz večih razlogov:

• zaradi nepravilnosti same du'a, katere kot takšne iz nekega razloga – vsebine nasilja in podobno – Allah ne mara,

• zaradi nemarnosti v srcu, nepredanosti Allahu in neosredotočenosti na tisto, za kar se prosi v času usmerjanja du'a, tako da spominja na lok s povsem zrahljano tetivo, ki sploh ne more ustreliti puščice ali pa je ne more izstreliti dovolj močno, da bi dosegla cilj, ali pa

• ker obstaja neka druga prepreka za izpolnitev tega, za kar se v du'a prosi, kakor je prepovedana hrana, potopljenost srca v grehih in njegova zavzetost z nemarnostjo, strastmi ter zabavo.

Du'a je ena od najboljših zdravil proti nesreči. Nesrečo odbija, pred njo varuje, ji ne dovoli, da se spusti, če pa se spusti, jo prežene, prepreči njene udarce in jih blaži. Du'a ima v povezavi z nesrečo in njeno močjo tri stopnje:

• da je močnejša od nesreče, pa jo popolnoma prepreči in odžene,

• da je šibkejša od nesreče, tako da nesreča zadane človeka, vendar jo du'a skrha in lajša njene udarce, in

• da sta enako močni, tako da ena druge sama ni zmožna obvladati.

PRAVILA LEPEGA OBNAŠANJA PRI USMERJANJU DU'A

Zato da bi bila du'a veljavna, se mora človek, ki jo usmerja, držati sledečih pravil lepega obnašanja:

1) Da je vztrajen v du'a, popolnoma siguren v njeno izpolnitev in iskren v tem, za kar prosi. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Ko prosi, naj nihče od vas v du'a ne govori: 'O, Allah, odpusti mi, če hočeš,' ali: 'O, Allah, usmili se me, če hočeš,' ampak naj odločno dela du'a, saj se Allaha ne more prisiliti." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem je rekel tudi: "Ko prosite Allaha, bodite sigurni, da se vam bo odzval in vedite, da Allah ne sprejme du'a iz nemarnega ter brezbrižnega srca." (zabeležil Et-Tirmizi)

Sufjan ibn Ujejne je rekel: "Naj nikogar od vas od du'a ne odvrne to, kar ve o sebi, saj se je Vzvišeni Allah odzval in uslišal prošnjo najhujši stvaritvi, Iblisu, naj je Allahovo prekletstvo na njega, ko Ga je zaprosil: 'Gospodar moj, odloži mi do dneva vstajenja.' (Kur'an; 15:36)"

2) Da uporno prosi in du'a trikrat ponovi, saj se od Ibn Mes'uda prenaša, da je rekel: "Ko je Allahov Poslanec prosil, je prosil trikrat, in ko je iskal, je iskal trikrat." (zabeležil Ebu Davud)

3) Da ne hiti in ne govori: "Že sem prosil, pa mi prošnja ni bila uslišana," ker v hadisu, katerega prenaša Ebu Hurejre, stoji, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Nekomu od vas bo du'a uslišana, v kolikor ne pohiti in reče: 'Že sem prosil, pa mi du'a ni bila uslišana.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Ibn Bettal pravi: "Tj., da se ne naveliča in ob poudarjanju, da je že prosil, ne preneha prositi, ali da ne pomisli, da je dovolj prosil in si zaslužil, da se mu ustreže, pa tako postane skop do svojega Plemenitega Gospodarja, Kateremu se ni težko odzvati in Kateremu nič ne manjka. V hadisu je navedeno eno od pravil lepega obnašanja tistega, ki usmerja du'a, da je v iskanju vztrajen in da ne obupava, da mu ne bo uslišano. To zato, ker se tudi na takšen način dokazuje predanost Gospodarju, poslušnost Njemu in izkazuje odvisnost od Njega."

4) Da za svojo du'a izbere izbran čas kot so: dan Arefata v letu, mesec ramadan od mesecev, petek v tednu in čas pred zoro ponoči. Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Allah se vsako noč v njeni zadnji tretjini spušča na nam najbližje nebo in vpraša: 'Ali je kdo, ki Me kliče, da se mu odzovem? Ali je kdo, ki od mene kaj išče, da mu podarim? Ali je kdo, ki Me prosi za odpuščanje, da mu odpustim?' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)

5) Da za svojo du'a izkoristi izbrane trenutke kot je čas, ko muslimanski borci v borbi na Allahovi poti napadajo sovražnika ali ko pada dež, ki je poimenovan z milostjo v besedah Vzvišenega: "In On je Ta, ki spusti dež, potem ko so obupavali, in razprostre Svojo milost." (Kur'an; 42:28) To velja tudi takrat, ko je človek na sedždi, kar potrjuje hadis, katerega prenaša Ebu Hurejre, v katerem stoji, da je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Suženj je svojemu Gospodarju najbližje, ko je na sedždi. Zato na njej čimveč usmerjajte du'a." (zabeležil Muslim)

Izbranost časa za du'a izhaja iz izbranosti stanja. Tako je čas pred zoro čas, ko je srce najčistejše, najiskrenejše in najbolj neobremenjeno od preprek, medtem ko sta petek in dan Arefata dneva zbiranja vernikov, dneva sloge, pomaganja in osredotočenosti njihovih src k istemu cilju – iskanju Allahove milosti.

6) Da se spusti glas, tako da ne bo pretih niti preglasen, da je skrušen ter ponižen in da pokaže siromašnost ter odvisnost od Vzvišenega Allaha.

Ebu Musa El-Eš'ari je povedal: "Šli smo z Allahovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem, in ko smo se približali Medini, je izgovoril tekbir, pa so tudi ostali ljudje dvignili glas in začeli izgovarjati tekbirje, na kar je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: 'O, ljudje! Brzdajte se – tj. bodite pazljivi in spustite svoje glasove – saj Tisti, Kogar kličete, ni gluh niti odsoten, ampak kličete Tistega, ki vse sliši in vse vidi.' " (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Vzvišeni Allah je pohvalil Svojega Glasnika vere Zekerijjo, naj je mir z njim, ko je rekel: "Ko je svojega Gospodarja poklical potiho." (Kur'an; 19:3) Na drugem mestu Vzvišeni pravi: "Prosite svojega Gospodarja ponižno in tajno." (Kur'an; 7:55)

7) Da se du'a začne z zahvalo Vzvišenemu Allahu, zatem s pohvalo z Njegovimi imeni in lastnostmi ter iskanjem blagoslova za Njegovega Glasnika vere, sallallahu alejhi ve sellem, in da se zaključi prav tako z iskanjem blagoslova za Njegovega Glasnika vere, sallallahu alejhi ve sellem in z zahvalo Allahu. Vse to je, kakor stoji v hadisu: "Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je slišal, kako nek človek prosi v molitvi, da predhodno ni pohvalil Allaha niti zaprosil blagoslov za Glasnika vere, sallallahu alejhi ve sellem, na kar je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: 'Ta je pohitel.' Potem ga je poklical in njemu ter zbranim rekel: 'Ko nekdo od vas moli, naj se najprej zahvali svojemu Vzvišenemu Gospodarju, zatem naj zaprosi blagoslov za Glasnika vere, sallallahu alejhi ve sellem, nato pa naj prosi kar hoče.' " (zabeležila Et-Tirmizi in Ebu Davud)

8) Da skrbi za to, da je njegova hrana in pijača lepa, čista in halal, saj je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Resnično je Vzvišeni Allah dober. Sprejema samo tisto, kar je dobro. Allah je zapovedal vernikom to, kar je zapovedal poslancem. Vzvišeni je rekel: 'O, poslanci! Prehranjujte se z dobrimi (dovoljenimi) jedmi in opravljajte dobra dela.' (Kur'an; 23:51) Prav tako pravi: 'O vi, ki verujete, jejte okusne stvari, s katerimi smo vas oskrbeli, in bodite hvaležni Allahu, če resnično častite Njega.' (Kur'an; 2:172) Poslanec je nato omenil človeka, ki je dolgo potoval, ki je imel neurejene in prašne lase in ki je vzdignil roke k nebu, govoreč: 'O, Gospodar! O, Gospodar!' Vendar se je prehranjeval s haramom (prepovedanimi stvari), pijača mu je bila haram, obleka mu je bila haram in odrastel je od harama. Le kako naj mu bo du'a sprejeta?" (zabeležil Muslim)

V tem primeru so izpolnjeni štirje pogoji za uslišanje du'a, navedeni v njegovih besedah:

• "Ki je dolgo potoval," saj je možnost uslišanja du'a velika, ko je človek dolgo na potovanju, ker je odtujen zaradi dolge odsotnosti od doma, izčrpanost in prenašanje težav na poti pa spadata med najpomembnejše predpogoje za uslišanje du'a.

• "Ki je imel neurejene in prašne lase," saj je raztrganost obleke in zapuščenost v videzu, zmršenost las in prašnost, dobra predpostavka za uslišanje du'a.

• "Ki je vzdignil roke k nebu," saj je tudi v drugih hadisih pohvaljeno dviganje rok proti nebu v času usmerjanja du'a, kakor stoji v prej navedenem hadisu, katerega prenaša Selman El-Farisi, v katerem se pravi: "Allah je sramežljiv in darežljiv. Sram Ga je – ko človek dvigne roke (in ga zaprosi) – vrniti mu jih prazne in obupane." (zabeležila Et-Tirmizi in Ebu Davud)

• "Govoreč: 'O, Gospodar! O, Gospodar!' " saj je upornost v du'a in ponavljanje Gospodarjevega imena ena od najpomembnejših predpostavk, da se bo Gospodar odzval in uslišal tisto, za kar se Ga prosi.

Vendar tudi poleg izpolnitve vseh teh predpogojev za izpolnitev du'a, Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem pravi: "Le kako naj mu bo du'a sprejeta?!" tj. kako bo du'a uslišana tistemu, ki se hrani s haram hrano, pije haram pijačo, nosi haram obleko in se preživlja s haram oskrbo?

9) Da se ob usmerjanju du'a dvignjenih rok obrne proti Kibli in da v du'a ne našteva (tj. da besede du'a ne našteva in ne izgovarja v ritmični prozi "sedž'u"). Najboljše je prositi s kur'anskimi du'a in du'a prenesenimi od Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. V du'a se ne sme prositi tisto, kar je greh niti trganja sorodstvenih vezi, kakor je že rečeno v hadisu, katerega je prenesel Ebu Se'id.

10) Da se pri usmerjanju du'a od Vzvišenega Gospodarja prosi nekaj, kar je obilno in veliko, saj je Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "Ko nekdo od vas Allaha nekaj prosi, naj prosi tisto, kar je obilno in veliko, saj Njemu nič ni težko." (zabeležil Muslim)

11) Da se izpolni osnovni predpogoj za uslišanje du'a; da se tisti, ki jo usmerja, iskreno pokesa, zgladi spore z drugimi ljudmi, se posveti Vzvišenemu Allahu in je prepričan v to, da se mu bo On na du'a odzval, saj Vzvišeni pravi:

"In ko te Moji sužnji vprašajo o Meni, Jaz sem resnično blizu, nemudoma se odzovem prošnji prosilca, ko Me zaprosi. Zato naj se odzovejo Meni in naj verujejo v Mene, da bi tako lahko bili vodeni na Pravo Pot." (Kur'an; 2:186)

Glede na to je sužnjev odziv na poziv Vzvišenega Allaha predpogoj, da bi se Allah odzval na njegovo du'a in uslišal njegovo prošnjo, kakor Glasnik vere, sallallahu alejhi ve sellem v hadisu kudsi prenaša od svojega Vzvišenega Gospodarja primer o Allahovem zaščitniku, ki se Vzvišenemu Allahu približuje vse dokler ga On ne vzljubi, za tistega, kogar On vzljubi, pa pravi: "Če Me za kaj zaprosi, mu bom to dal." (zabeležil El-Buhari)