BOLEZEN SAMOLJUBJA

Vedi, da je samoljubje bolezen in kot takšno prezirano v Allahovi Knjigi in Sunnetu Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem. Prezirajoč samoljubje Vzvišeni Allah pravi:

In na dan Hunejna, ko vas je prevzela vaša številčnost, pa vam nič ni koristila. (Kur'an, 9:25)

Odgovarjajoč nevernikom na njihovo ponašanje s svojimi utrdbami, opremo in silo Vzvišeni Allah pravi:

In mislili so, da jih bodo njihove utrdbe branile pred Allahom, pa jim je Allah (tj. Njegova kazen) prišel od koder niso pričakovali. (Kur'an, 59:2)

Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Medtem ko je nek človek občudujoč samega sebe ošabno hodil ogrnjen v dva ogrinjala, je Allah dal, da se je pod njem udrla zemlja, pa je padel v njo in tako bo skozi njo padal vse do Sodnega dneva." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Ibn Mes'ud je rekel: "Dve stvari sta za človeka propad: brezup in samoljubje."

Ti dve stvari je omenil skupaj, ker se sreča doseže samo s trudom, iskanjem, resnostjo in ko zavihamo rokave. Za razliko od tega brezup pomeni neprizadevanje in neiskanje načinov, da se nekaj doseže, kdor pa občuduje samega sebe misli, da je srečo in vse kar želi že dosegel, pa se ne trudi za nič več. V tem smislu Vzvišeni pravi: "O, vi, ki verujete! Ne izničite svoje miloščine z očitki," (Kur'an, 2:264) tj. s poudarjanjem svojih zaslug in z omenjanjem storjenega dobrega, to pa ni nič drugega kot samoljubje.

NEVARNOSTI BOLEZNI SAMOLJUBJA

Vedi, da od bolezni samoljubja izhajajo velike nevarnosti. Ker je samoljubje eden od vzrokov oholosti, najpogosteje tudi preide v oholost, oholost pa za seboj povleče številne dobro znane hibe v odnosih z drugimi ljudmi.

Na drugi strani v odnosu z Vzvišenim Allahom samoljubje izzove nemarnost in celo pozabljivost na svoje grehe. Tako na eni strani pozablja na kesanje, na drugi strani pa precenjuje svoje zasluge za pokornost in dobra dela. Človek, ki je navdušen nad sabo, s svojim mišljenjem samega sebe vara do te mere, da se čuti varnega pred Allahovim preizkusom in kaznijo ter misli, da mu pri Allahu pripada posebno izbrano mesto. Zato ne posluša nikogaršnjih nasvetov niti priporočil, niti mu njegovo samoljubje ne dovoljuje, da se za mišljenje obrne k učenim ljudem. Za vse te in podobne probleme je krivo samoljubje. Zato se tudi uvršča med težke grehe, saj ni večje nesreče za človeka od miselnosti, da se je rešil in postal neodvisen ter svoboden, tako pa zanemari delanje dobrega in se ne zaveda, da je to jasen propad. Prosimo Vzvišenega Allaha, naj nas obvaruje takšnih zablod in nam podari srečo ter uspeh v pokornosti Njemu.

O ZDRAVLJENJU BOLEZNI SAMOLJUBJA

Vedi, da se moramo pri zdravljenju vsake bolezni najprej lotiti odstranjevanja njenih vzrokov. Ker je vzrok samoljubja neznanje, tj. človekovo nepoznavanje samega sebe in svojega Vzvišenega Gospodarja, je najboljše zdravilo nasprotje neznanja, tj. spoznavanje samega sebe in svojega Gospodarja, ne glede na to ali gre za samoljubje vezano za znanje, imetje ali poreklo, saj je vse to Božje darilo, kakor stoji v besedah Vzvišenega: "In kar imate od blagodati je od Allaha." (Kur'an, 16:53)

"Kar te doleti od dobrega je od Allaha in kar te doleti od slabega je od tebe." (Kur'an; 4:79) Pod srečo v navedenem ajetu se misli na vsako blagodat od Allaha, pod nesrečo pa na probleme. Ni večje blagodati od Allahove usmeritve in odpiranja vrat koristnega znanja ter dobrih dejanj, saj samoljubje nastane iz neznanja in človekovega zanikanja blagodati Vzvišenega Allaha. V tem smislu Vzvišeni pravi: "In če ne bi bilo Allahove dobrote nad vami in Njegove milosti, se nihče med vami nikoli ne bi očistil." (Kur'an, 24:21)

Kajti nihče, ne glede na to kako učen je in kako se trudi pri dobrih dejanjih, ne bo vstopil v Raj zahvaljujoč temu, vse dokler ga Allah ne zasuje s Svojo milostjo, kakor je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel svojim družabnikom: "Nikogar med vami ne bodo rešila njegova dela." Nato so ga vprašali: "Mar niti tebe, Allahov Poslanec?" pa je odgovoril: "Niti mene, razen če me Allah zasuje s Svojo milostjo." (zabeležila El-Buhari in Muslim)

Nekdo je lepo rekel: "Nikar naj te ne prevara številčnost dejanj, saj ne veš, če ti bodo sprejeta ali ne! Ne bodi varen pred svojimi grehi, saj ne veš, če ti bodo odpuščena ali ne! Vsa tvoja dejanja so ti neznanka. Kar pa se tiče imetja, njega človek ne poseduje s svojo zaslugo, temveč s čisto dobroto Vzvišenega Allaha. Zato se Vzvišeni Allah čudi neverniku, ki si je zaslepljen s svojim imetjem drznil reči svojemu prijatelju: 'Bogatejši sem od tebe in močnejšega rodu.' (Kur'an, 18:34)"

Vzvišeni prenaša, da je Karun rekel: "To mi je dano zaradi mojega znanja." (Kur'an, 28:78)

Vzvišeni Allah na drugem mestu pravi: "O, ljudje! Resnično Smo vas ustvarili od moškega ter ženske, in vas naredili narode ter plemena, da bi se spoznali. Resnično je najplemenitejši med vami pri Allahu najbolj bogaboječ med vami. Resnično je Allah Vsevedni, o vsem obveščen." (Kur'an, 49:13)