O tem, da je pretvarjanje strogo prepovedano in da so tisti, ki se pretvarjajo, prezirani, govorijo številni kur'anski ajeti, Poslančeva sallallahu alejhi ve selem praksa in bogata islamska tradicija. Vzvišeni Allah pravi:
Pa gorje molivcem, tistim, ki so do svojih molitev nemarni, tistim, ki se pretvarjajo. (Kur'an; 107:4-6)
Pa kdor upa na srečanje s svojim Gospodarjem, naj dela dobra dela in naj pri čaščenju nikogar ne pridružuje svojemu Gospodarju. (Kur'an; 18:110)
Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem je rekel: "Za vas se najbolj bojim malega širka." Vprašali so: "Allahov Poslanec, kaj je to mali širk?" pa je rekel: "Pretvarjanje. Vzvišeni Allah bo na Sodnem dnevu, ko bo nagrajeval Svoje sužnje za njihova dejanja, takšnim rekel: 'Pojdite k tistim, pred katerimi ste se na dunji pretvarjali, pa poglejte, če boste dobili kakšno nagrado od njih.' " (zabeležil Ahmed)
Ko je Ebu Umame El-Bahili v džamiji videl nekega človeka jokati na sedždi, mu je rekel: "Škoda ker tega nisi počel v svoji hiši."
Arabski izraz rija (pretvarjanje) v osnovi pomeni, da človek drugim kaže svoje pozitivne lastnosti in samega sebe prikazuje drugačnega kot dejansko je s ciljem pridobivanja naklonjenosti ljudi in dobrega mišljenja o njem. Pretvarjanje je lahko v različnih oblikah. Pretvarjanje v veri se kaže v sledečih petih stvareh: v telesu, v videzu, v govoru, v načinu opravljanja verskih obredov in v načinu odnosa do drugih.
- Pretvarjanje v telesu se vidi v prikazovanju mršavosti, izčrpanosti, bledosti in podobno, predstavljajoč to kot posledico izčrpanosti zaradi čaščenja in strahu pred onostranstvom.
- Pretvarjanje v videzu in oblačenju se vidi v prikazovanju nepočesanosti, povešenosti pogleda pri hoji, umirjenosti pri gibanju, puščanje sledi sedžde na obrazu, ponošenosti obleke in podobno. V kolikor se vse to dela namerno, potem so to znaki pretvarjanja.
- Pretvarjanje v govoru se vidi v pretvarjanju pred pobožnimi ljudmi, svetovanju, opominjanju, citiranju modrih izrekov in primerov iz islamske tradicije, da bi se na ta način pokazala domnevna pobožnost in privrženost sledenju dobrim ljudem. V to spada tudi premikanje ustnic in kazanje zavzetosti z zikrom pred drugimi ljudmi.
- Pretvarjanje v obredih – na primer v molitvi – se vidi v namernem podaljševanju kijama, sedžde, ruku'ja, povešenosti glave, neobračanju v molitvi in podobno, z namenom, da bi drugi ljudje to opazili.
- Pretvarjanje v odnosu do drugih se vidi v izbirčnosti pri povabilu na obisk. Na primer, ko oseba povabi znano osebo ali učenega človeka s ciljem, da bi se govorilo, kako je ta in ta obiskal tega in tega.
ZAKAJ SE LJUDJE PRETVARJAJO?
Vedi, da se za pretvarjanjem vsakogar, ki se pretvarja, zagotovo skriva nek cilj, katerega želi doseči. Ti cilji so lahko različni:
- Da se pred drugimi pokaže, kako je pobožen in kako se varuje grehov. V to vrsto spadajo tisti, ki pred drugimi kažejo svojo pobožnost, bogaboječnost in skrušenost s ciljem, da si pridobijo zaupanje in se jim kot takšnim zaupa nek položaj ali vplivno mesto, na katerem se bodo materialno okoristili. To je Allahu najbolj osovražena vrsta tistih, ki se pretvarjajo, saj dejanje pokornosti Njemu zlorabljajo in izkoriščajo kot sredstvo za nepokornost.
- Da se za pretvarjanjem skriva namera doseganja neke tostranske blagodati; imetja, žene in podobno. V to vrsto spadajo tisti, ki drugim kažejo svoje znanje in pobožnost s ciljem, da se poročijo ali pridobijo neko materialno nagrado. Tudi ta vrsta pretvarjanja je prepovedana, saj se s kazanjem pobožnosti in pokornosti želi doseči neka tostranska blagodat, kljub temu da je manj nevarna od prve vrste.
- Da se za pretvarjanjem ne skriva nikakršen cilj za dosego neke od tostranskih blagodati, imetja ali žene, ampak je cilj, da se nanj ne bi gledalo s ponižanjem in se ga prištevalo med običajne ljudi, temveč med izbrane in pobožne ljudi.
SKRITO PRETVARJANJE
Pretvarjanje je lahko očitno in skrito. Očitno je tisto, ki spodbuja in navaja na praktično uporabo in ko je cilj za to nagrada. To je najbolj očitna vrsta. Malo bolj skrito od tega je tisto, ki samo po sebi ne navaja na praktično uporabo, vendar kljub temu zmanjšuje nagrado za dejanje, s katerim se želi doseči Allahovo zadovoljstvo. Primer za to je nekdo, ki vsako noč s težavo opravlja nočno molitev, ko pa ima na obisku goste, mu to vlije dodaten motiv in molitev opravi lažje.
V skrito pretvarjanje spada tudi to, da nekdo prikriva svojo pobožnost, vendar si poleg tega v družbi drugih zaželi, da ga pričakajo s spoštovanjem, nasmejanih obrazov, z besedami polnimi hvale, da so mu pri roki v primeru potrebe, da so v trgovini z njim ustrežljivi in da mu izkazujejo čast, ko pa mu to nekdo odreče, ga pretrese in mu je pri srcu težko.
Zato se iskreni verniki bojijo skritega pretvarjanja in se trudijo, da svojo pobožnost prikrijejo bolj kot se drugi trudijo, da prikrijejo svoje prestopke. Vse to delajo zato, da bi jim bila dobra dejanja iskrena in da bi jih Allah na Sodnem dnevu nagradil zavedajoč se, da bo On na Sodnem dnevu sprejel ter nagradil samo iskreno storjena dobra dejanja in da jim bo to na ta Dan še kako potrebno.
KAKO SE SRCE ZDRAVI OD PRETVARJANJA?
Sedaj, ko si spoznal, kako pretvarjanje kvari dejanja, in razumel razloge, zaradi katerih je pretvarjanje prezirano pri Vzvišenem Allahu in kot takšno veliki greh, moraš resno spoznati tudi način, kako se ga najlažje in najhitreje odstrani. Za zdravljenje bolezni pretvarjanja obstaja nekaj načinov:
Prvi način zdravljenja bolezni pretvarjanja je sekanje njegovih žil pri korenini, te pa so: uživanje v pohvalah, potrtost ob opominu in pohlep po doseganju osebnih interesov pri drugih ljudeh. Te tri stvari so glavni pobudnik vsakogar, ki se pretvarja. Ta vrsta bolezni se zdravi s spoznanjem njene škodljivosti, saj preprečuje čistočo srca, onemogoča doseganje uspeha, sreče in visokega položaja pri Vzvišenem Allahu na bodočem svetu, človeka pa izpostavlja kazni, preziru in ponižanju. Bolj ko človek razmišlja o posledicah pretvarjanja in primerja svoj ugled pri drugih na tem svetu z zamujeno nagrado za dobra dejanja na onem svetu, lažje se bo uprl tej nevarni bolezni.
Drug način je, da se pri opravljanju molitve in drugih oblik čaščenja izogiba pretvarjanja pred drugimi. Pri tem je potrebno vedeti, da tistega, ki se v toku čaščenja bori proti pretvarjanju – rezajoč ga pri koreninah, čuvajoč se pohlepa in prezirajoč hvaljenje drugih – hudič ne bo zlahka pustil na miru, ampak ga bo še naprej zasipaval z ničvrednimi mislimi in ga navajal na pretvarjanje. Tako bo človek v primeru misli ali želje, da bi ga drugi videli, kako je pobožen, sam pri sebi pomislil: Kaj imam od tega, če za to vedo drugi ljudje? Pomembno je, da za to ve Allah. Kakšno korist imam od tega, če za to vedo drugi poleg Njega?
V kolikor se mu kljub temu javi želja po uživanju v tem, da ga drugi hvalijo, se bo opomnil, da je ta misel vzklila v pretvarjanju v globini srca in da bi zaradi tega lahko bil izpostavljen preziru od svojega Gospodarja ter izgubil nagrado na bodočem svetu.
IZOGIBANJE POBOŽNOSTI IZ STRAHU PRED PRETVARJANJEM JE NAPAKA
Obstajajo ljudje, ki se izogibajo nekaterih dobrih dejanj, ker se bojijo, da bi bilo opravljanje teh obarvano s pretvarjanjem. To je napaka, saj hudič s tem človeka skuša napeljati v brezdelje in ga odvrne od delanja dobrega.
Vse dokler je motiv za delanje dobrega sam po sebi pravilen in v skladu s predpisi vere, delanja dobrega ni potrebno prekinjati boječ se pomislekov, da je to dejanje morda pretvarjanje. Nasprotno! Človek se je dolžan boriti proti mislim, ki podpihujejo pretvarjanje in svoje srce navajati na sramežljivost pred Allahom.
Nekdo je rekel: ''Kdor preneha z opravljanjem dobrih dejanj boječ se, da jih ne opravlja iskreno, bo ostal brez iskrenosti in brez dobrih dejanj.''
Komentarji
Objavite komentar