Vzvišeni Allah pravi:
Od Mojih znamenj bom odvrnil tiste, ki so na Zemlji nepravično oholi. (Kur'an; 7:146)
Tako Allah zapečati srce vsakega oholega tirana. (Kur'an; 40:35)
Resnično On ne mara oholih. (Kur'an; 16:23)
Resnično bodo tisti, ki Me zaradi oholosti ne častijo, vstopili v Pekel ponižani. (Kur'an; 40:60)
Muslim je v svojem Sahihu zabeležil, da je Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "V Raj ne bo vstopil nihče, ki ima v svojem srcu trohico oholosti," pa je nek človek rekel: "Človek ima (po svoji naravi) rad lepo obleko in obutev." Na to mu je odvrnil: "Allah je lep in ljubi lepoto. Oholost je zavračanje resnice in podcenjevanje ljudi," kar pomeni negiranje resnice takšne kakršna je, omalovaževanje in gledanje nanjo s prezirom, da bi tako povzdignil samega sebe in si pripisal večjo pomembnost, kot si jo zasluži, ter podcenjevanje drugih ljudi in poniževanje teh.
V ČEM SE OHOLOST NAJPOGOSTEJE IZKAZUJE?
1) Oholost se najpogosteje izkazuje v znanju. Hitro se pojavi pri nekaterih učenih ljudeh, ki kar naenkrat postanejo domišljavi in mislijo, da so pobrali vse znanje ter dospeli do vrhunca. Kot rezultat se pri takšnih ljudeh pojavi občutek večvrednosti na eni strani in poniževanje ter omalovaževanje drugih ljudi na drugi strani. Še hujše je to, da takšni ljudje sčasoma postanejo prevzetni in sebe pri Vzvišenem Allahu smatrajo vrednejše od ostalih ljudi.
2) Oholost se pogosto izkazuje pri poreklu in pripadnosti tako da tisti, ki vodijo plemensko poreklo ponižujejo tiste, ki ga ne vodijo, tudi v primeru, ko so slednji po znanju in dejanjih boljši od prvih. Takšno obnašanje spada v svojevrstno obliko džahilijjeta (poganstva), o čemer govori tudi primer Ebu Zerra, od katerega se prenaša, da je rekel: "Pred Allahovim Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem sem se sporekel z nekim človekom in v žaljivem kontekstu omenil njegovo mati, na kar se je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem razjezil in mi rekel: 'O, Ebu Zerr! V tebi so še vedno ostale sledi džahilijjeta. Oni so tvoji bratje.' " (zabeležil El-Buhari)
3) Oholost se izkazuje tudi v imetju, kar se kaže v dragih oblačilih ali avtomobilih in da se človek rad giba v družbi bogatih. Tudi to je ena oblika oholosti, saj se na ta način ponižujejo siromašni, vse to pa je zaradi nezavedanja, da je v takšnih situacijah siromašnost vrlina, a bogastvo pomanjkljivost.
4) Oholost se izkazuje tudi v ponašanju s številom privržencev, prijateljev, družine in podobno. To so le nekatere stvari, s katerimi se ljudje ponašajo eni nad drugimi in se oholo obnašajo. Prosimo Vzvišenega Allaha, naj nam s Svojo milostjo in dobroto pomaga in nas obvaruje oholosti.
Vedi, da se oholost lahko izkazuje tudi v človekovih lastnostih, kot so dvigovanje glave, grdo gledanje, način in ton govora, način hoje, stanja, sedenja, premikanja in mirovanja. Nekateri v svoji oholosti izražajo vse navedeno, medtem ko jih nekateri izražajo le delno, delno pa delujejo normalno.
V oholost spada tudi to, da je človeku všeč, ko drugi pred njim vstajajo, ali ko z drugimi koraka na čelu, ostali pa gredo za njim ali poleg njega. V oholost spada tudi neopravljanje vsakodnevnih opravil v hiši, kar je v popolnem nasprotju s skromnostjo.
Prenaša se, da je nekoč, ko so h kalifu Omarju ibn Abdul-Azizu prišli gostje, v oljenki zmanjkalo olja, nakar je eden od gostov hotel vstati in doliti olje, vendar mu Omar tega ni dovolil z besedami: "Ne spodobi se človeku, da mu služi njegov gost." Nato je gost hotel zbuditi služabnika, da bi on to storil, vendar je Omar to zavrnil z besedami: "Nikar! Komaj zaspal je," zatem pa vstal in sam dolil olje. Zatem mu je gost rekel: "O, vladar pravovernih! Ali sam vstajaš in sam to delaš?" on pa je odgovoril: "Vstal sem kot Omar, vrnil sem se kot Omar in ničesar nisem izgubil. Najboljši človek je tisti, ki je pred Allahom skromen in ponižen."
Na kratko, skromnost in lepo obnašanje je bila praksa Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in vsak vernik mu mora v tem slediti.
Tako se od Ibn Ebu Seleme prenaša, da je rekel: "Vprašal sem Ebu Se'ida El-Khudrija, kakšne novosti so ljudje vpeljali v vezi s svojim oblačenjem, hrano, pijačo in jahalnimi živalmi, pa mi je rekel: 'O, sin mojega brata! Ko ješ, jej v imenu Allaha. Ko piješ, pij v imenu Allaha. Ko se oblačiš, se oblači v imenu Allaha. Kajti v vsem tem je lahko (prisotno) licemerstvo, oholost, ponos in želja po slavi, to pa je greh in pretiravanje. V svoji hiši sam opravljaj opravila, katera je opravljal Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem, on pa je sam molzel ovce, popravljal obutev, krpal obleko in jedel skupaj s svojim služabnikom. Osebno je odhajal na tržnico in kupoval potrebno, in ni ga bilo sram v roki nositi posodo. Rokoval se je z bogatim in siromašnim. Prvi je nazival selam, kogarkoli je srečal, ne glede če je šlo za mlajšega ali starejšega. Kadar bi ga kdo poklical, bi se odzval na poziv in nikoli ni omalovaževal tega, na kar je bil poklican. Bil je lepe čudi, prijeten v družbi, vedrega obraza, strog a zmeren, skromen in ni dovolil, da se ga poniža, darežljiv, vendar ne razsipen. Vse v vsem, bil je čustven in nežen.' "
KAKO SE ZDRAVI OHOLOST IN DOSEŽE SKROMNOST?
Vedi, da je oholost eden od težkih grehov in da je čiščenje od nje stroga obveznost vsakemu posamezniku (fard ajn). Oholost se ne izkorenini samo s prazno željo po njenem izginotju, temveč z dolgotrajnim zdravljenjem. Zdravljenje oholosti ima dve stopnji:
1) Odsekati njene korenine na mestu, kjer se razvija, tj. v srcu, in
2) Odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih se pojavlja.
Prva stopnja zdravljenja oholosti, tj. sekanje njenih korenin, mora vsebovati spoznavno in praktično stran. Ko se oba predpogoja izpolnita, bo zdravljenje z Božjo pomočjo uspešno. Spoznavna stran zdravljenja oholosti pomeni, da človek dobro spozna sebe in lastnosti Vzvišenega Gospodarja. Ko to spozna, bo odstranitev oholosti možna, saj bolj ko človek spoznava sebe, bolj spoznava, da je zanj primerna samo skromnost in ponižnost; bolj ko spoznava lastnosti Vzvišenega Gospodarja, bolj spoznava, da vzvišenost in veličanstvo pripadata samo Allahu in nikomur drugemu.
Druga stopnja zdravljenja oholosti pomeni odstranjevanje prej omenjenih vzrokov. Tako mora oseba, ki je ohola zaradi svojega porekla, svoje srce zdraviti s spoznanjem, da je to džahilijjet, saj se ponaša z nečim, kar ni njegovo, temveč tuje, prav tako kakor je pesnik rekel:
Kako bi lahko bednik s sebe izpral svojo bednost in se okrasil s tujimi vrlinami? Kako se lahko nekdo ponaša s svojimi predniki, ki so postali zemlja in za katere je Vzvišeni Allah rekel: "In začel je stvarjenje človeka iz ilovice. Potem je njegovo potomstvo naredil iz izločka ničvredne tekočine." (Kur'an; 32:7-8)
Kar se tiče oholosti zaradi bogastva, količine imetja, privržencev in prijateljev, ter oholosti zaradi položaja, oblasti in podobno – to je ena od njenih najhujših oblik, saj je izven človekovega nadzora in vse to lahko izgubi v vsakem trenutku. Ali bo doživel kaj drugega kot ponižanje, če izgubi imetje ali mu zgori hiša? Poleg tega bi moral imeti vsak ohol človek v mislih, koliko judov je od njega bogatejših, koliko njih ima več imetja od njega in koliko njih živi boljše ter udobnejše življenje od njega.
Kar se tiče oholosti zaradi znanja in pobožnosti, od nje iz dveh razlogov težko najdemo hujše zlo:
Prvi, ker je odgovornost učenega človeka pred Allahom večja in ker se od učenega človeka ne pričakuje tega, kar se pričakuje od neukega. Zato je neposlušnost učenega človeka ob vsem njegovem znanju in spoznanju težji in nevarnejši greh.
Drugi razlog je, ker bi kot učen človek moral vedeti, da vzvišenost in veličanstvo pripadata samo Vzvišenemu Allahu in da je ohol človek pri Allahu preziran in osovražen, kar bi moralo nanj vplivati tako, da zavrže oholost in sprejme skromnost ter ponižnost.
Komentarji
Objavite komentar