Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem ni pozabil s kolikšno dobroto, skrbjo in pozornostjo ga je v zgodnji mladosti vzgajal njegov stric Ebu Talib. Zato mu je v njegovih težkih dnevih to nesebično povrnil in prevzel skrb nad njegovim sinom Alijem. S tem ga je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem razbremenil dela odgovornosti, katero je imel pri vzdrževanju številčne družine. Ali je odraščal v Poslančevi, sallallahu alejhi ve sellem hiši pod njegovim okriljem in Khadidžino nežnostjo. Zasut je bil s pozornostjo in ljubeznijo, pod Poslančevim, sallallahu alejhi ve sellem nadzorom pa je prevzel najplemenitejše in najvljudnejše lastnosti okolice.
Khadidža pri njegovi vzgoji ni varčevala. Namenjala mu je enako pozornost kot svojim štirim hčerkam in ga zasipavala z nežno starševsko ljubeznijo. To pa ni nič nenavadnega, saj je Khadidža ljubila vsakogar, ki ljubi Allahovega Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem in je pomagala vsakomur, ki je pomagal njemu.
TUDI OTROCI RAZUMEJO RESNICO
Čeprav je bil Ali še mlad deček, je znal s svojo hvaležnostjo povrniti vso ljubezen. Allah Vzvišeni je Alija obdaril z visoko stopnjo inteligence in pravilnimi življenjskimi stališči, zato je bil že od zgodnje mladosti usmerjen na pot resnice in dobrote. Ko je bil še deček, je Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem in Khadidžo opazoval, kako opravljata salah in izvajata določene gibe, katerih na začetku ni razumel. Hotel je razumeti zadevo in zato ni dolgo čakal. Hitro je spoznal, da je Allah ljudem poslal Svojega Poslanca, da bi jih rešil neznanja, nevere in mnogoboštva, ter jih podučil razumevanju Allahovega monoteizma, imana in resnice. Ta fant ni potreboval dolgega premišljevanja; Allah ga je hitro usmeril proti resnični veri islam. Svoje srce je odprl Allahovim Besedam, katere je izgovarjal Allahov Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem. Tako je tudi on stopil ob Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem, da v globoki pokornosti klanja salah Gospodarju svetov, ni pa imel še niti osem let.
TUDI OTROK VE, KAJ JE VZTRAJNOST IN POTRPEŽLJIVOST
Morda se je kdo od vas vprašal: Mar za to ni izvedel Alijev oče, ki je bil nemusliman? Da, do njega je prišla ta novica. Vendar je Ebu Talib kljub svoji neveri dobro vedel, da ima Muhammed, sallallahu alejhi ve sellem prav in da je Allahovo Razodetje resnično. Zato je svojemu sinu o Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem rekel: "On te nagovarja samo na dobro, zato se drži tega in vztrajaj v njegovi veri." Od takrat naprej je bil Ali še pogumnejši in vztrajnejši v veri, saj je dobil podporo svojega očeta. Med svojimi vrstniki je bil prvi, kateremu se je islam kot edina prava vera vrezala globoko v srce. Tako je začel sodelovati pri širjenju islama. Zato je moral tudi on, čeprav še otrok, premagovati vse prepreke in težave, ki so se pojavljale na poti Razodetja.
OKRUTNOST NEPRAVIČNEGA BOJKOTA
Mladi Ali je bil iz družine Benu Hašim, ki je pretrpela bojkot s strani Kurejšev. Na obrobju Meke so bili izolirani od vseh ostalih ljudi, deležni nepravičnosti, hude lakote in trpljenja. Ta bojkot je trajal tri leta. Neprestano se je slišal jok lačnih otrok. Od njihovega jokanja bi se omehčal še kamen, vendar so srca kurejševskih nevernikov ostala ledena in trša od kamna.
Vse to je pretrpel tudi mladi Ali. Prišel je trenutek olajšanja in sreče; bojkot se je končal. Ali ni bil star niti dvanajst let, pa je že postal prekaljen bojevnik. Sreča ni trajala dolgo, saj je sledilo leto žalosti. Umrl je Alijev oče Ebu Talib in tudi Poslančeva sallallahu alejhi ve sellem žena Khadidža.
TUDI JUNAŠTVO IMA SVOJE MEJE
Ali je skupaj s Poslancem, sallallahu alejhi ve sellem okusil bridkost žalosti in občutil bolečino ter velike težave ob grdem ravnanju, katerega so Kurejši po smrti Ebu Taliba še povečali. Allah Vzvišeni je hotel olajšati tegobe svojih vernih sužnjev v Meki, pa jih je usmeril v Medino. Kurejši so se odločili ubiti Muhammeda, sallallahu alejhi ve sellem pred njegovim odhodom. Vendar je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem za to izvedel od Džibrila (Gabrijela). Aliju je ukazal, naj tisto noč, ko so se zarotniki odločili izvršiti atentat, spi v njegovi postelji. S tem je hotel prevarati Kurejše, da je v svoji hiši, medtem ko se bo oddaljil od mesta. Poleg tega je moral Ali opraviti še nekaj zelo pomembnega - vse stvari, ki so bile shranjene v Poslančevi sallallahu alejhi ve sellem hiši, vrniti njihovim lastnikom, četudi so bili njihovi lastniki med tistimi, ki so hoteli ubiti Poslanca, sallallahu alejhi ve sellem.
POBRATENJE
Neverniki so bili zelo presenečeni in razočarani, ko so v postelji tistega, katerega so hoteli ubiti, zagledali Alija. Bil je srečen, ker se je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem rešil. Ko je opravil svojo nalogo in vse stvari vrnil njihovim lastnikom, je tudi on hitro odšel za Allahovim Poslancem sallallahu alejhi ve sellem. Ko se je v Medini pojavil pred Poslancem sallallahu alejhi ve sellem, je v njegovo srce vstopila sreča. Allahov Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je proti Aliju stegnil svoje roke in družabnikom rekel: "To je moj brat." Najlepše pobratenje je tisto, katero je Poslanec, sallallahu alejhi ve sellem naredil med svojimi ashabi muhadžirji (mekanskimi muslimani) in ensariji (medinskimi muslimani), da siromašnim olajša breme revščine in med verniki okrepi iman. To pobratenje je skoraj neznano v zgodovini ostalih razodetij. Od takrat naprej je Ali pri Poslancu, sallallahu alejhi ve sellem, zavzel zelo visok položaj, kar si je tudi zaslužil.
ŠE EN JUNAK
Zamislite si, da se nahajate med dvema vojskama v času velike bitke na Bedru in opazujete dvoboj s sabljami. Videli boste mladeniča Alija in njegovega strica Hamzo, kako odhajata na dvoboj z junaki Kurejšev. Ne bi dolgo čakali, ko bi videli Alija in Hamzo, kako premagata svoja nasprotnika. V tej bitki sta bila junaka sabljanja. Ali, če bi Alija videli pri bitki na Hendeku, ko je na dvoboj prišel Amr ibn Abd Vudd, človek kateremu se nihče ni upal zoperstaviti. On je bil najizkušenejši bojevnik med neverniki in najstarejši med njimi. Ali ga je junaško premagal in ubil. Niti ne sprašujte o junaštvu Alija v bitki pri Hajberju proti judom. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem mu je že vnaprej povedal radostno novico o zmagi, potem ko mu je izročil islamsko zastavo. Ali je z vojsko napadel utrdbe Hajberja in judovske junake prehitel v junaštvu. Z Allahovo pomočjo je Alijevo junaštvo v bitki za Hajber muslimanom omogočilo veliko zmago.
TUDI JUNAK IMA PRAVICO DO VESELJA
Ali je dopolnil petindvajset let. Minula leta pričajo o čvrstosti njegovega imana in nepozabljivega junaštva. Prišel je čas, ko je po vseh teh zmagah dobil veliko nagrado, katere si ni zaslužil nihče drug. Poslanec sallallahu alejhi ve sellem ga je poročil z najlepšo, najmlajšo in najmilejšo hčerko Fatimo. Postala je Alijeva žena in bila je presrečna ob poroki s tako velikim borcem. Katero dekle pa ne bi želelo biti žena junaka?
VZGOJA MLADIH LEVOV
Allah Vzvišeni jima je podaril prelepe otroke: Hasana, Huseina, Zejneb in Umm Kulsum. Njihov dedek, Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je imel to družino zelo rad. Tem otrokom, svojim vnukom, je poklanjal posebno pozornost. Velikokrat se je z njimi zabaval, tako da je upognil hrbet, malčki pa so se veselo vzpenjali po njem. Ti štirje otroci so bili v središču pozornosti njihovih skrbnih staršev, ki sta jim nudila najvzornejšo vzgojo. Zato je bilo njihovo vedenje pohvalno; v tem so bili podobni svojemu dedku.
ZGODOVINA MU JE DALA PRIZNANJE
Ali je s Poslancem sallallahu alejhi ve sellem sodeloval v vseh bitkah, razen pri pohodu na Tebuk, ker ga je Poslanec sallallahu alejhi ve sellem določil za namestnika v Medini. Ali je bil neločljiv od Poslanca sallallahu alejhi ve sellem. Ko je pred koncem življenja zbolel, ga ni zapustil niti za trenutek. Ali je spoznal, da se je naloga Poslanca sallallahu alejhi ve sellem zaključila, zaradi česar je bilo njegovo srce polno bolečine in žalosti, oči pa polne solz.
Prišel je dan velike žalosti; Poslanec sallallahu alejhi ve sellem je umrl. Ali je v globoki žalosti poskrbel za pokop Poslanca sallallahu alejhi ve sellem. Prisoten je bil tudi pri prisegi Ebu Bekru kot kalifu. Družil se je z njim, kasneje pa sodeloval z Omarjem in Osmanom. Bil je pomembna in cenjena oseba. S svojimi koristnimi predlogi in nasveti je pomagal pri reševanju problemov in težav, ki so se pojavile po smrti Poslanca sallallahu alejhi ve sellem. Ali je bil najboljši v poznavanju islamskega prava. To je potrdila Aiša in rekla, da je bil človek, ki je najbolje poznal Kur'an in Sunnet.
OBDOBJE KALIFATA
Zato da ne bi prišlo do poslabšanja situacije, ki je nastala po umoru Osmana, je Ali pristal, da prevzame kalifat, če mu bodo prisego dali največji ashabi. Svoja dva sinova Hasana in Huseina je poslal braniti kalifa Osmana. Že pred Osmanovim umorom so bile prisotne grde govorice o Aliju, kot so bile pred tem o Osmanu. Potem je prišlo do nestrinjanja med Alijem in nekaterimi ashabi. Zaradi zgodb, ki so bile daleč od resnice, se je Ali znašel v številnih nelagodnih situacijah. Moral se je boriti proti tistim, ki so se mu zoperstavili. Eden od največjih problemov za Alija je bilo prepričanje Muavija, namestnika Sirije, ki je od novega kalifa zahteval, naj se takoj odkrijejo in kaznujejo morilci prejšnjega kalifa Osmana, kar pa v tistem trenutku ni bilo mogoče. V vojno proti kalifu Aliju je popeljal veliko vojsko. Na obali Evfrata je prišlo do bitke pri Siffinu.
Ena od prepoznavnih Alijevih lastnosti je bila umirjenost in ohranitev mirne krvi. Pazil je, da ne pride do nepotrebnega prelivanja krvi in v to vložil veliko truda. Čeprav je bila zmaga že skoraj na njegovi strani, so konflikt rešili po poti arbitraže. Zaradi tega je prišlo do razkola v Alijevi vojski. Odstopila je skupina bojevnikov, ki ni sprejela arbitraže. To skupino so poimenovali el-khavaridž. Odmaknili so se od svojega voditelja Alija, ki jih je na najlepši način poskušal vrniti na pravo pot, da bi se izognil medsebojnemu ubijanju. Oni so to zavračali in rešitev iskali na bojnem polju. Z njimi se je južno od Tigrisa boril v bitki En-Nahravan in jih skoraj izkoreninil.
Ali je glavno mesto iz Medine premestil v Kufo. Na žalost je bil po petih letih ta veliki junak na izdajalski in strahopeten način ubit s hrbta, kakor se je to zgodilo z njegovima predhodnikoma, kalifoma Omarjem in Osmanom. Omarja je ubil medžusij Ebu Lu'lu, Osman pa je bil ubit po razpihovanju sovraštva s strani juda Abdullaha ibnu Saba. Ali je padel pod roko kharidžija Abdur-Rahmana ibnu Muldžama, ki se je Aliju želel maščevati za poraz v bitki En-Nahravan. Izdajalec je Alija uspel raniti s hrbta z udarcem s sabljo po glavi, ko je Ali opravljal fedžr salah. Nekaj dni kasneje je Ali umrl, naj je Allah zadovoljen z njim.
Komentarji
Objavite komentar